Odpiranje ponudb, ki so prispele na razpis za izvajalca, je bilo 16. julija, v roku meseca dni, torej do 16. avgusta, pa bo znan izvajalec del in predvidoma 15. septembra sledi podpis pogodbe. Ker bo gradnja montažna, bodo dela potekala zelo hitro, vselitev pa naj bi bila predvidoma poleti prihodnje leto, napovedujejo na ministrstvu za notranje zadeve. Ko bo zgrajen novi azilni dom, bodo dom na Celovški v celoti zaprli. Na novo lokacijo ne bodo selili le prosilcev za azil, temveč celotni sektor za azil, torej tudi del uprave v okviru MNZ, ki zdaj šteje približno 50 ljudi. Število prosilcev za azil v Sloveniji se vedno giblje okoli 180.
Na mestu, kjer bo novi azilni dom, je bil vse od osamosvojitve urejen nastanitveni begunski center, kjer so živeli begunci, ki so v Slovenijo pribežali iz Bosne in Hercegovine v začetku 90. let zaradi vojne na tem območju. Nastanitveni center Vič je bil dokončno zaprt 25. oktobra 2002, večina oseb z začasnim zatočiščem, ki je prebivala v njem, pa se je po navedbah vladnega urada za priseljevanje in begunce preselila v zasebno nastanitev v Ljubljano in njeno okolico.
Sedanji azilni dom je po podatkih MNZ lani sprejel 645 prosilcev za azil iz več kot 14 držav, največ iz Iraka (22 odstotkov), Srbije in Črne gore (14 odstotkov), Turčije (11 odstotkov), Alžirije (10 odstotkov), Irana (sedem odstotkov), BiH in Pakistana (po štirje odstotki), sledijo Rusija, Moldavija, Makedonija in Kitajska (po trije odstotki), še manj pa je bilo prosilcev iz Gruzije (dva odstotka) ter iz Ukrajine in Somalije (po odstotek). Prevladujejo moški, ki jih je 83 odstotkov. Med prosilci so tudi ranljive družbene skupine oz. osebe s posebnimi potrebami (otroci, mladoletniki brez spremstva, žrtve spolnih zlorab, invalidi in osebe s psihičnimi težavami).
Za nastanitev tujcev, ki so v postopku zaradi pridobitve azila, mora država organizirati azilni dom, v katerem jim mora zagotoviti oskrbo, ki vključuje obleko, prehrano in mesečno žepnino. Pravice prosilca za azil niso enake pravicam, ki jih ima oseba, ki ji je priznan status begunca. Status prosilca za azil je namreč začasen in traja najdlje toliko časa, dokler azilni postopek ni pravnomočno končan. Prosilec za azil med postopkom ne sme zapustiti Slovenije.
