Gozdar, ki išče raj na Zemlji

Dih jemajoč slap, ki s police pada daleč v globino. Lesen bivak živih barv, ki stoji na skalnatem osamelcu visoko nad mestom. Gromozanski naravni most, na vrhu katerega stoji en sam človek: Rok Bremec, nekdanji smučarski tekač in trener mladih upov, po poklicu gozdar, avtor vseh teh osupljivih posnetkov, ki se jih verjetno ne bi branil niti sloviti National Geographic. Objavljati jih je začel pred štirimi meseci, ko je ustvaril svoj kanal na YouTubeu. "Od nekdaj rad raziskujem, poznam veliko  neznanih kotičkov, zato sem začel s svojim kanalom, da jih predstavim ljudem," pravi Bremec, ki ga boste spoznali v današnji rubriki Vaš svet v oddaji Svet na Kanalu A ob 18. uri.

Enega od posnetkov ste zelo verjetno videli tudi sami, in sicer tistega o najvišje ležečem bivaku v Sloveniji, le malo pod Triglavom, ki je zabeležil že več kot 141 tisoč ogledov. "Ko sem šel spat, je bilo nekaj tisoč ogledov, ko sem se zjutraj zbudil, jih je bilo pa že 50.000," ni mogel verjeti. Bivak je na mestu bivše vojašnice Viktorja Emanuela III. postavil Jeseničan Alojz Žakelj, ki je, ker je stalno prisoten na odročnem območju, v veliko pomoč tudi bohinjskim gorskim reševalcem. Rok Bremec ga pozna že 10 let: "Na zahodni triglavski planoti, ki je na primorski strani in je na podobni višini kot Kredarica, živi čez poletje, kakšne tri mesece na leto, včasih pa tudi pozimi." S posnetkom njegovega drugega, nižinskega bivaka nad Jesenicami, ki stoji na skali, na kateri ni prostora za čisto nič drugega, za pristop pa je potrebne tudi precej plezalske spretnosti, je sicer Bremec na spletu tudi začel beležiti svoje poti. "Zgradil ga je 30 let nazaj," opiše pisan bivak v živo rumeni, modri in rdeči barvi, ki se zdi kot iz drugega sveta. 

Slovenija je država, ki stavi na turizem. Lani jo je obiskalo 6,19 milijona turistov, kar je bil rekord. Letos bodo, če se bo tako nadaljevalo, številke še boljše, v prvih osmih mesecih so namreč v turizmu po podatkih Slovenske turistične organizacije zabeležili že 4,8 milijona prihodov. In medtem ko gremo Slovenci najraje v zdravilišča ali na morje, tuje turiste najbolj pritegnejo gorski kraji. Slap Kozjak pri Kobaridu je samo od aprila do konca avgusta letos obiskalo 80.000 oseb, tretjina več kot lani, sotesko Vintgar pri Bledu vsako leto obišče več kot 300 tisoč obiskovalcev z vsega sveta, da o parku Postojnska jama, kamor sodita tako največja turistična jama v Evropi kot Predjamski grad, ki ju vsako leto obišče več kot milijon ljudi, niti ne govorimo. Za tiste, ki bi se radi izognili gneči, tako ostanejo manj znani kotički, morda celo takšni, za katere se je treba potruditi: imeti dobro orientacijo, plezati, morda celo zabresti po hladni vodi. Za Roka Bremca ovir ni. Večino skritih izvirov, slapov in kanjonov na težko dostopnih območjih odkrije sam. "Precej gledam po zemljevidih, odkrijem kakšno zanimivo sotesko, se odpravim na teren, včasih ni nič, včasih pa nekaj res imenitnega," opisuje. Kaj od tega odkrije tudi kot gozdar – v družbi Slovenski državni gozdovi dela namreč kot odpremnik lesa in koordinator proizvodnje za velik del Gorenjske, veliko namigov pa dobi tudi od kolegov gozdarjev iz vse Slovenije. Velik del njegovega življenja je sicer predstavljal tudi vrhunski šport, natančneje tek na smučeh. Začel je kot mlajši deček in vztrajal do 21. leta, bil je tudi član slovenske reprezentance. Nadaljeval je kot trener v SD Bohinj. "Najbolj sem ponosen na mlado biatlonko Leno Repinc, ki je bila svetovna mladinska prvakinja v biatlonu, zdaj pa je že v članski reprezentanci," pove in doda: "Upam, da bo nova Anamarija Lampič!"

Zaradi vseh teh izkušenj še tako težko dostopne cilje lažje doseže. Tiste, ki si njegove posnetke ogledajo, seveda zanima tudi, kako do njih priti. "Na križiščih se ustavim in povem, kje se pot nadaljuje," pove, "nikoli pa ne posredujem koordinat GPS-a, naj se malo potrudijo." Nikoli tudi ne okleva preveč, preden se požene v kakšen tolmun ali se malodane stušira pod kakšnim slapom. "Takrat adrenalin dela svoje, voda je imela tudi že okoli 10 stopinj Celzija, a za tistih par sekund to ni problem," nam zaupa. 

Pogosto se mu pri raziskovanju pridružijo sin, hčerka, prijatelji ali kdo od sodelavcev. V načrtu ima še, da odkrije, razišče in posname skrite kotičke po vsej Sloveniji, ne le na Gorenjskem in v Posočju. "Nazadnje sem odkril zanimiva okna pri Olševi, na avstrijski strani, le 300 metrov od slovenske meje." Pri mejah se očitno ne ustavlja. Odkriva tudi manj obiskane naravne znamenitosti v Italiji in Avstriji, najbolj pri srcu pa sta mu dve balkanski državi. Prva je Bosna in Hercegovina. "V bližini Banja Luke, kakšnih 20 kilometrov proti Jajcu, v kanjonu Vrbas, je recimo čudovit naravni most, največje okno v Bosni in Hercegovini. S ceste se ga ne vidi in ni prav pogosto obiskano." 

Druga pa je še vedno precej skrivnostna Albanija, kamor odpotuje čez nekaj dni. "Blizu Grčije je zelo zanimiv kanjon. Po pol ure hoje naletiš na topel vrelec, ki ima 32 stopinj Celzija," se veseli. Tam je že bil, ve, kaj ga čaka, razlika je le ta, da bo tokrat s sabo vzel še kamero in dron. Na cilju sicer ni vedno nagrajen s prelepim pogledom, predvsem zaradi nemarnosti človeka: "Na Kosovu so eni res čudoviti slapovi, ampak je voda tako umazana in toliko je smeti, da to vse pokvari."

A kljub vsemu v večini primerov vendarle naleti na lokacije, ob katerih zavriska, se nasmeji in jih razglasi za raj na Zemlji. "Definicija raja na Zemlji je zame to, da je tam nepoznano, zelo malo ljudi in da lahko uživaš v samoti tega kotička," zaključi na eni od takšnih točk, ki jo je pokazal naši ekipi. Kam smo se odpravili, izveste nocoj v oddaji Svet na Kanalu A ob 18. uri.