'V gozdu se hitreje sprostimo in si opomoremo od stresa'

Najbrž ne obstaja veliko ljudi, ki so se vrnili iz gozda in se niso počutili dobro ali vsaj bolje, kot preden so odšli v gozd. Čeprav večina niti ne premišljuje, zakaj in od kod ti prijetni občutki, pa je odgovor preprost, je pokazal evropski skupek več raziskav o blagodejnem učinku narave na zdravje in družbo, ki ga je pripravil Inštitut za evropsko okoljsko politiko. Urša Vilhar iz Gozdarskega inštituta Slovenije je iz študije povzela nekaj glavnih pozitivnih vplivov preživljanja časa v gozdu: "Bolje se počutimo že zato, ker je v gozdu bolj čist zrak, saj drevesa proizvajajo snovi, ki dobro vplivajo na naša dihala in zadržujejo prašne delce in druga onesnaževala. Poleg tega gozd blaži temperaturne ekstreme, kar je pomembno predvsem v obdobju vročinskih valov – v gozdu je vedno bolj hladno, sveže in prijetno."

Druga stvar, ki jo je pokazala študija, je, da gozd izjemno dobro sprošča ljudi. Ne samo, da so sodelujoči v raziskavi sami navajali, da se v gozdu počutijo bolj sproščene, tudi raziskovalci so ugotovili, da se jim je dejansko znižala raven stresnih hormonov, da so si hitreje opomogli od stresa, da so se bili zmožni hitreje sprostiti in da jih je manj zbolelo za boleznimi srca in ožilja ter boleznimi psihične narave.

Poleg tega preživljanje časa v naravi povečuje kakovost življenja. To se je pokazalo predvsem v revnejših soseskah, kjer so imeli otroci slabši dostop do gozda, je še več ugotovitev študije navedla Vilharjeva: "Tisti otroci, ki so imeli blizu gozd ali druge zelene površine in so bili zato bolj pogosto v naravi, so se bolje učili, bili so bolj kreativni, bolje so razvijali domišljijsko igro, njihova motorika je bila boljša, lažje so navezovali socialne stike."

Zakaj nam narava lahko da toliko dobrega?

Vilharjeva, ki se med drugim ukvarja tudi z gozdno pedagogiko, je pojasnila, da obstaja več torij: "Nevroznanost na primer trdi, da zato, ker je človek od nekdaj preživljal čas v naravi. Naši možgani so zato prilagojeni na tako okolje in se v njem počutijo domače. Takoj, ko gremo v pisarno, učilnico, telovadnico, je že prisoten faktor stresa."

Zato je pomembno, da otrokom omogočimo, da so čim več v naravi. A to ne velja le za njihov prosti čas, tudi šole bi morale organizirati več učnih ur zunaj, v gozdu, je prepričana Vilharjeva: "Otroci skozi igro v naravi čisto drugače dojemajo razlago, kot če bi jih enako snov učili v razredu, igralnici, telovadnici. Učenje zunaj je bolj učinkovito ravno zaradi te izvorne povezanosti človeka z naravo. Grajeno okolje pa je možganom tuje."

Za otroke je pomembno, da so ves čas izpostavljeni novim izzivom, ki jih v naravi ne zmanjka. V gozdu so veje, kamni, drevesa, živali, zato lahko raziskujejo in se na ta način učijo ter soočajo z novimi, sproščujočimi občutki, ki jim jih mestni vrvež ne more zagotoviti. "Igrišča in telovadnice so uniformirane po nekih standardih. Otroci so v 'varnem' okolju, ki pa jim ne da možnosti razvoja. Naš razvoj namreč od otroštva poteka prek gibanja in izzivov, ki jih morajo možgani preseči, da se lahko razvijajo naprej. Zato je tako pomembno, da so otroci redno v naravi," je pojasnila Vilharjeva.

'Otroci so razvili mehanizem, da sami skrbijo za svoje dobro počutje'

Sogovornica sodeluje pri projektu Erazmus, kjer so delali z otroki s posebnimi potrebami v šolah Jela Janežiča v Škofji Loki in Ljuba Šercerja v Kočevju. Kot v ostalih šolah so tudi tukaj učitelji otroke vozili na naravoslovne dneve, nekajkrat v šolskem letu so jih peljali ven. Potem so uvedli bolj pogoste obiske gozda, učenje v naravi je postalo del pouka. "Otroci se zelo veselijo teh ur, ki jih preživijo v gozdu. Učitelje nenehno sprašujejo: kdaj bomo zopet šli? Poleg tega spodbujajo tudi svojo družino, da gredo ven, v naravo. Očitno so razvili nek mehanizem, da sami poskrbijo za svoje dobro počutje," je zadovoljna Vilharjeva.

Da gozd pozitivno vpliva na počutje otrok, so opazili tudi učitelji: izboljšalo se je njihovo vedenje, učne sposobnosti, več so se bili sposobni naučiti, je dodala Vilharjeva.

Učenje v gozdu je bolj učinkovito

Sogovornica je navedla še en zgovoren primer. Na Inštitutu za gozdno pedagogiko so osnovali mrežo gozdnih vrtcev in šol v Sloveniji. Konec avgusta so k nam povabili Škotinji, ki se ukvarjata z gozdno pedagogiko. Na Škotskem so natančno spremljali šole, ki imajo pouk v gozdu in tiste, ki ga nimajo. Kot v mnogih drugih raziskavah, se je tudi tukaj izkazalo, da gozd dela čudeže. "Dokazali so, da je učni uspeh učencev v šolah, ki del pouka izvajajo v naravi, boljši. Zato je Škotska na regionalni ravni začela spodbujati, da se čim več šol usmeri v gozdne šole," je povzela Urša Vilhar.

Učenje v gozdu dobro deluje zato, ker se otroci igrajo in se ne zavedajo, da gre za učenje. Ne čutijo, da jih učitelji usmerjajo. "Učitelji rečejo: bomo zbirali liste različnih barv in jih razvrščali po velikosti, bomo zlagali kamne v vrsto. Njim je to igra, hkrati pa se učijo to, kar je v šolskem načrtu," je razložila Vilharjeva. Skratka, enako snov je otroke v naravi mogoče hitreje, bolj učinkovito naučiti, poleg tega pa se bodo počutili bolj sproščene.