'Gospodje, pozabite na te predloge!'

Organizacija za evropsko sodelovanje in razvoj (OECD) v zaupnem poročilu za Slovenijo v boju s krizo predlaga nujne strukturne reforme, med njimi tudi pokojninsko, znižati pa bi morali tudi minimalno plačo. A Zveza svobodnih sindikatov Slovenije to odločna zavrača. "Če je kdo potreben strukturnih sprememb, so to oni," je prepričan prvi mož ZSSS Dušan Semolič. Kot pravi, so prav organizacije, kot je OECD, svet pripeljale v krizo.

V ZSSS poudarjajo, da minimalna plača v višini 424 evrov neto pri nas ne ogroža ekonomske stabilnosti države, kot to trdi OECD. Tudi negativnih vplivov na zaposlovanje naj ne bi imela, po podatkih sindikatov naj bi vplivala celo pozitivno. Sindikati tudi poudarjajo, da že zdajšnja minimalna plača delavcem in njihovi družini ne omogoča normalnega življenja, pač pa ostajajo na robu dostojnega življenja.

Po drugi strani pa sindikati opozarjajo na visoke plače članov OECD, ki bi se jim po njihovem mnenju lahko odpovedali, razliko pa namenili za revne po Evropi – pa ne le za brezposelne, ampak predvsem tiste, ki delajo, pa zaslužijo tako malo, da komaj preživijo mesec.

Tudi glede pokojnin v ZSSS odločno zavračajo njihovo zniževanje. Kot poudarjajo, je Slovenija s pokojninsko reformo začela že leta 2000, ima pa kar nekaj pozitivnih posledic. Poleg tega naj bi bilo v preteklem obdobju razmerje med povprečno plačo in starostno pokojnino vedno v škodo upokojencev, šele v zadnjem času pa so se ta nesorazmerja uredila.

'Nikoli ne bomo pristali na nižanje minimalnih plač'

V ZSSS nikoli ne bomo pristali na znižanje minimalne plače, je poudarila samostojna strokovna sodelavka pri ZSSS Andreja Poje. Minimalna plača, takšna, kot je, ne ogroža ekonomske stabilnosti, njen vpliv na zaposlovanje pa je pozitiven. Delavcem zagotavlja preživetje, njen namen pa je zniževanje revščine, ohranjanje kupne moči, poleg tega je pomembna zaradi strukturnega ravnovesja, meni.

Izvršni sekretar ZSSS Ladislav Rožič je poudaril, da je v pokojninsko blagajno vpletenih mnogo transferjev, ki tja ne sodijo. Ob napovedi, da OECD predlaga znižanje prispevkov za socialno varnost, je pojasnil, da so v Sloveniji ti prispevki med najnižjimi v EU. Poudaril je, da delavci v to blagajno prispevajo 15 odstotkov, delodajalci pa 8,85 odstotka.

Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je poudarila, da ima OECD oblikovanih veliko dobrih praks, njihov pogled pa je dobrodošel tudi za našo državo. "Tovrstne pripombe in razmisleke vzamem z rezervo in ob zavedanju, da rezerve zagotovo povsod so - kakšne, pa je stvar držav samih," je poudarila.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je svoj pogled utemeljil z besedami, da je minimalna plača vedno dogovor socialnih partnerjev. Prepričan je, da ni nobene države, ki bi lahko razmišljala o tem, da bi znižala obstoječo minimalno plačo.

Predsednik Pergama Dušan Rebolj se z nekaterimi priporočili OECD, kot je znižanje prispevkov in kritje izpada tega znižanja iz sredstev državnega proračuna, strinja. Ostali predlogi, kot so znižanje pokojnin, podaljševanje delovne dobe, razprava o previsoki minimalni plači, pa so po njegovih ocenah nerealni.

Igor Antauer iz Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov je glede zniževanja plač v javnem sektorju povedal, da je nujna vzdržnost javnih financ. "Delodajalci smo ves čas opozarjali, da so rezerve v javni porabi zelo velike. Smo se pa zaenkrat dogovorili, da se v sistem plač v javnem sektorju ne bomo vtikali," je poudaril.