'Gospodarstvo boljše kot kadar koli'

Na novinarski konferenci ob drugi obletnici delovanja vlade je premier Janez Janša odgovarjal na aktualna vprašanja.

Gospodarske in politične razmere v Sloveniji so po oceni premiera Janše po prvi polovici mandata trdne in stabilne. "Gospodarsko stanje je boljše, kot je bilo kadar koli doslej, Slovenija je izpolnila maastrichtske kriterije, ki so bili zelo zahteven zalogaj," je povedal na novinarski konferenci ob drugi obletnici izvolitve vlade. "Upoštevaje vse maastrichtske kriterije ima Slovenija najugodnejše razmerje med gospodarsko rastjo, inflacijo in zaposlenostjo, odkar obstaja," je dejal.

Slovenija je maastrichtske kriterije dosegla ob petodstotni gospodarski rasti (trenutna rast je za 2,5 odstotni točki višja kot v območju evra), ob rasti zaposlenosti, ki v zadnjem letu beleži povečanje za 1,5 odstotka, ob realnem zvišanju vrednosti plač za 2,1 odstotka in ob 4,1 odstotka višji produktivnosti dela, je nanizal premier.

"Javnofinančne kazalce smo kljub težavam, ki so jih povzročale visoke cene energentov, ohranili v maastrichtskih okvirjih," je dejal. Kot je dodal, je določena rezerva tudi pri inflaciji, saj je povprečna medletna inflacija v oktobru za 0,3 odstotne točke zaostajala za maastrichtskim kriterijem.

Prevzem evra, ki ga bo Slovenija prihodnje leto uvedla kot edina nova članica EU, bo gospodarstvu prinesel bolj stabilno gospodarsko okolje, poenostavilo se bo poslovanje, država pa bo postala tudi bolj privlačna za tuje investicije, je dejal. "Slovenija je po naših ocenah in po ocenah tujih strokovnjakov dobro pripravljena na prevzem evra in ne pričakujemo bistvenih težav," je zatrdil premier.

Uresničili večji del programa

Po Janševih besedah je vlada v enem letu izvajanja gospodarskih in socialnih reform uresničila 61 odstotkov normativnega programa. Do sredine novembra je bilo od 102 zakonov, potrebnih za izvedbo reform, sprejetih 62 zakonov in drugih aktov. Sprejemanje reformnih ukrepov bo vlada zaključila v prihodnjem letu, je napovedal Janša.

Med ključnimi sprejetimi dokumenti je premier izpostavil zakon o javno-zasebnem partnerstvu, zakon o javnem naročanju, zakon o reviziji javnega naročanja, zakon o gospodarskih zbornicah ter številne podzakonske rešitve za poenostavitev poslovanja. Najtežji zalogaj v seznamu reformskih ukrepov je bila po premierovi oceni davčna zakonodaja.

Vlada namerava v prihodnjih mesecih intenzivirati dialog s socialnimi partnerji in sodelujočimi v partnerstvu za razvoj glede delovnopravne zakonodaje. Na tem področju, kjer bo v prihodnjih mesecih težišče reformnih ukrepov, je po Janševih besedah nastal manjši zaostanek, ki pa naj bi ga odpravili.

"Vemo, kakšna so stališča vseh socialnih partnerjev, naredili bomo še en napor, da jih zbližamo. Nikoli pa nismo dejali, da bo vlada z zakonskimi predlogi čakala toliko časa, da bomo uskladili vsako črko," je poudaril. Kot je dodal, je vlada pripravljena na kompromise, a takšne, ki bodo pomenile premik naprej, ne nazaj. Pri reformnih ukrepih s področja delovnopravne zakonodaje bo treba ločiti med ukrepi za večjo fleksibilnost trga dela in ukrepi za znižanje cene delovne sile, kar se doslej ni zgodilo, je dejal.

Pripravljeni na vodenje EU

"Mirno lahko rečem, da ko gre za ministre, državne sekretarje in predstojnike nekaterih vladnih služb, ki že dve leti sodelujejo v različnih evropskih organih, skoraj zagotovo ni možno pričakovati, da bo predsedovanje povzročilo kakšne velike probleme. Bistveno je, da bo dobro pripravljena vsebina. Sama organizacija in vodenje različnih organov ali pa tudi dosjejev znotraj EU je v veliki meri rutina. Stvari tečejo normalno, tisto, kjer lahko Slovenija računa na morebitno dodano vrednost, je vsebina in temu posvečamo bistveno pozornost," je na vprašanje, ali je ministrska ekipa v sedanji sestavi sposobna predsedovati EU v letu 2008, dejal Janša.

Po njegovem prepričanju je Slovenija dobro leto pred začetkom predsedovanja EU pripravljena na ta korak najmanj toliko kot druge države. Mirno lahko primerjate stanje priprav s tistimi v nekaterih drugih državah, je dejal Janša in dodal, da "smo popolnoma v skladu s potrebno časovnico, ponekod tudi pred njo". Glede kadrovskih priprav je poudaril, da potekajo usposabljanja. "Nihče na slovenski strani, ki bo opravljal odgovorne naloge v času predsedovanja, tega še ni delal, za vse bo to novo, zato temu posvečamo bistveno več pozornosti."

Odgovorne priprave na predsedovanje Slovenije EU v prvi polovici leta 2008 se bodo prihodnje leto okrepile, je napovedal Janša ter opozoril, da bo zadnje leto mandata vlade "zaznamovano predvsem s tem dejstvom".

Prihodnje leto se bodo nadaljevale tudi priprave na zagotovitev vseh pogojev za vstop Slovenije v schengensko območje. Pričakujemo, da bo Slovenija najkasneje v času slovenskega predsedovanja polnopravna članica schengenskega območja brez notranjih meja, je med drugim poudaril Janša.

Kot je znano, je vodja poslanske skupine NSi Alojz Sok pred dnevi po sestanku med Janšo, predsednikom NSi Andrejem Bajukom in poslanci NSi zatrdil, da je premier napovedal zamenjave še treh ali štirih ministrov. Sok je dejal, da je Janša izrazil dvom v njihovo sposobnost vodenja resorjev v času predsedovanja EU, Janša je naslednji dan to zanikal, Sok pa je vztrajal pri svojih trditvah.

O javnomnenjskih raziskavah o podpori vladi na polovici mandata, ki kažejo rahlo prednost podpornikov vlade, je premier poudaril, da je podpora višja kot pred letom dni. Dodal, je da so bili ukrepi v okviru gospodarskih in socialnih reform sprejeti pred kratkim in da še ne dajejo učinkov. "Prvič, odkar Slovenija obstaja, smo znižali davke," je ponovil premier, ki optimistično gleda na pozitivne učinke znižanja davkov in ostale reformne ukrepe, ki ne morejo dati "takojšnjih javnomnenjskih rezultatov".

Glede pomislekov nevladnih organizacij, da Slovenija ne more predsedovati EU, dokler ne reši vprašanja izbrisanih, je Janša dejal: "V Evropi je na tisoče nevladnih organizacij. O tem, ali bo Slovenija predsedovala EU ali ne, je bilo že odločeno. Slovenija bo predsedovala EU in to dobro."

Po Janševih besedah, je vlada veliko storila tudi pri zatiranju splošne in predvsem gospodarske kriminalitete. Po njegovih besedah so bili sprejeti številni ukrepi za povečanje učinkovitosti sodišč, odpravljanje sodnih zaostankov, zagotovljena so bila dodatna delovna mesta za sodnike in sodno osebje, intenziviralo se je delo na področju poprave krivic in denacionalizacije. Znižale so se notarske tarife, zagotovljena so bila dodatna notarska mesta, s sistematičnim pristopom pa so bile odpravljene številne administrativen ovire.

Posluh za ljudi

Janša je tudi spomnil, da je vlada v prvi polovici mandata obiskala vse regije, na tak način pa so se podrobneje seznanili s stanjem in težavami, s katerimi se soočajo ljudje, lokalne skupnosti in gospodarski subjekti. "Na tej podlagi so bile sprejete številne odločitve vlade, s katerimi smo v realnem času odpravili na desetine težav, na katere smo naleteli v različnih regijah," je pojasnil Janša.

Opozoril tudi na napredek pri projektu ustanovitve pokrajin. S spremembo ustave in pripravo osnutkov zakonov na področju ustanovitve pokrajin nastajajo pogoji za prenos številnih nalog z državne na pokrajinsko raven, je dejal premier.

Kandidat bo predlagan v roku

Kandidata oziroma kandidatko za ministra za delo, družine in socialne zadeve bom predlagal v zakonskem roku, je v odgovoru na novinarsko vprašanje, ali je od NSi že prejel predlog za naslednika v petek razrešenega ministra Janeza Drobniča, odgovoril Janša.

Janša se bo sestal s Sanaderjem

Premier Janša je tudi napovedal, da bo naslednji korak v urejanju odnosov Slovenije s Hrvaško sestanek s hrvaškim kolegom Ivom Sanaderjem. "Naslednji korak, če sprašujete po mojem koraku, bo sestanek s hrvaškim predsednikom vlade enkrat v naslednjih tednih," je dejal Janša.

Na današnji predstavitvi bilance polovice mandata vlade je premier na zunanjepolitičnem področju izpostavil še okrepitev dvostranskih odnosov z nekaterimi ključnimi državami - Nemčijo, ZDA in Rusijo -, ter državami Arabskega polotoka. Kot je dejal, so pri tem zasledovali predvsem cilj, da slovenska diplomacija nudi pomoč slovenskemu gospodarstvu pri prodiranju na tuje trge.

V mednarodnih organizacijah je Slovenija po njegovih besedah konstruktivno sooblikovala politike. Jeseni je v Portorožu izpeljala srečanje obrambnih ministrov NATO, že na začetku mandata vlade pa je uspešno predsedovala Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in "v veliki meri prispevala, da je OVSE prebrodil finančno, organizacijsko in vsebinsko krizo". Kot je poudaril premier, je bilo tudi na tej podlagi Sloveniji letos zaupano enoletno predsedovanje Svetu guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA).

Slovenija je tudi povečala svojo prisotnost v mirovnih enotah, posebej na območju Zahodnega Balkana. Letos je začel delovati tudi Center za evropsko prihodnost, s katerim Slovenija aktivno pomaga pri usposabljanju in šolanju kadrov, predvsem iz držav Zahodnega Balkana, ki si prizadevajo za vstop v EU. "To delamo načrtno, ker je širitev EU na države Zahodnega Balkana ena od prioritet našega predsedovanja EU," je poudaril.

Po besedah premiera pa se je Slovenija močno angažirala tudi pri vprašanju energetske varnosti v Evropi. V tem okviru je bila v okviru blejskega foruma organizirana konferenca Kaspijski obeti 2008 z ugledno mednarodno udeležbo. "Na tem forumu je bilo v diskusiji veliko predlogov, ki so bili kasneje uporabljeni pri zasnovah nove energetske strategije EU, ki se pripravlja," je še poudaril Janša.