Gospodarstveniki nezadovoljni z ukrepi

Gospodarstvo si v času krize želi predvsem zadostnih likvidnih sredstev, a je predvsem dolgoročne kredite v bankah zelo težko dobiti. Gospodarstveniki so na srečanju s premierjem Borutom Pahorjem in ministri predlagali tudi spremembe pri davkih, spodbude za razvojne projekte in učinkovitejše črpanje evropskih sredstev.

Vlada se bo poskušala odzivati, kolikor je mogoče hitro in uspešno, je obljubil Pahor, a ob tem spomnil, da se je odločila sprejemati ukrepe v okviru socialnega dialoga, kar pa zahteva nekaj časa. Če hočemo, da bo Slovenija izšla iz krize s potencialom za hitrejše dohitevanje najbolj razvitih gospodarstev, je treba okrepiti konkurenčno sposobnost gospodarstva. Potrebne so tudi spremembe na področju socialne varnost in javnofinančnega načrtovanja, je dejal.

Na GZS poudarjajo, da razmere zahtevajo hitre, odločne in učinkovite ukrepe vlade. V tej smeri so pripravili deset zahtev, katerih uresničitev je potrebna za uspešen izhod iz krize. Tako zahtevajo povečanje kreditne aktivnosti, zagotovitev likvidnosti, podporo naložbam ter internacionalizaciji podjetjem, učinkovitejše črpanje evropskih sredstev, razbremenitev gospodarstva, varno prožnost delovnih razmerij, vzdržno plačno politiko javnega sektorja, podporo tehnološkemu razvoju in debirokratizacijo poslovanja.

Pomanjkanje likvidnih sredstev

Gospodarstveniki so opozarjali predvsem na kreditni krč in posledično problem pomanjkanja likvidnih sredstev, zaradi katerega ne morejo končati začetih projektov. "Dela imamo dovolj. Ne potrebujemo subvencioniranja skrajšanega delovnega časa ali čakanja na delo, temveč le obratni kapital, da dokončamo projekte," je bilo slišati v razpravi.

V gospodarstvu si veliko obetajo od jamstvene sheme, v okviru katere bo država bankam v primeru kreditiranja podjetij ponudila jamstva v skupni višini 1,2 milijarde evrov. A shema nikakor ne zaživi. Finančni minister Franc Križanič je obljubil, da bo SID banka poziv bankam objavila v ponedeljek, prva avkcija pa bo predvidoma prihodnji petek. Zelo kmalu bosta sledili še dve, skupaj pa bo na vseh treh na voljo 350 milijonov evrov jamstev.

'Treba bo ugrizniti v kislo jabolko'

Vlada želi po Pahorjevih zagotovilih prisluhniti kritikam in predlogom gospodarstva. Kot je pojasnil, je vlada v času krize doslej sprejemala predvsem praktične ukrepe, "bo pa v drugi polovici leta treba ugrizniti tudi v bolj kislo jabolko in iti v strukturne spremembe", tudi prek drugega rebalansa državnega proračuna, ki ga bo vlada pripravila čez poletje.

"Vlada se je odločila, da izkoristi ta čas za pripravo zahtevnih projektov. To je naša naloga, ne izbira," je zatrdil premier.

Prav v času krize je treba bistveno okrepiti vlaganja v prebojne in inovativne razvojne projekte, so gospodarstveniki še opozorili na srečanju z vlado.