Iz kabineta predsednika vlade so sporočili, da bo Borut Pahor v državni zbor prihodnji teden poslal predlog za imenovanje začasnih ministrov, ki bodo za tri mesece prevzeli položaje namesto ministric, ki so v ponedeljek odstopile. Namesto Darje Radić bo gospodarsko ministrstvo vodil minister za evropske zadeve in razvoj Mitja Gaspari, namesto Majde Širce bo ministrstvo za kulturo prevzel minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš. Vodenje ministrstva za javno upravo pa bo namesto Irme Pavlinič Krebs prevzel premier Pahor, pomagala pa mu bo generalna sekretarka vlade Helena Kamnar.
Pahor je sicer že pretekli teden povedal, da bo namesto Gregorja Golobiča ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo začasno prevzel Igor Lukšič.
Za prevzem resorja za javno upravo naj bi se Pahor odločil tudi zato, ker namerava zaključek mandata posvetiti tudi zmanjšanju zaposlenih v državni upravi in spremembam zakona o vladi, s katerim bi tudi formalno zmanjšali število članov.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš pravi, da je pripravljen ministrstvo za kulturo prevzeti najdlje do jeseni in v primeru, da njegovo funkcijo na službo vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) prevzame nekdo drug. Žekš upa, da se bo do trenutka, ko bo začasno prevzel ministrstvo za kulturo, našel nekdo, ki bo SVLR vodil naprej, saj sam "res ne bi opravljal treh funkcij".
Da bi Žekš lahko vodil tudi ministrstvo za kulturo, bo namreč službo vlade za lokalno samoupravo v prihodnje vodil novi državni sekretar, ki ga bo določil predsednik vlade. O izbiri državnega sekretarja bo premier še premislil, pravijo v njegovem kabinetu.
Nova vlada bo imela po novem 14 članov, kar je nekaj manj, a Pahor meni, da zato ne bo manj operativna. Poleg tega je to tudi smer, v katero namerava premier tudi v funkciji ministra za javno upravo razvijati ustroj vodstva vlade, ki bo imelo manj resorjev, so pojasnili v kabinetu. Poleg tega si bo Pahor v funkciji ministra prizadeval tudi za širšo reformo javne uprave, z manj uradniki in funkcionarji kot doslej.
O nadaljnjih spremembah se Pahor pogovarja tudi s predsedniki parlamentarnih strank
Pahor še ocenjuje, da bo tako sestavljena vlada zaenkrat kos aktualnim vprašanjem, "zaradi dolgoročnejših odločitev, ki bi bile lahko sprejete v naslednjih tednih, pa premier že opravlja razgovore s predsedniki parlamentarnih strank in bo, če bodo razmere zahtevale, prihodnji teden tudi sklical njihov skupni sestanek“, so še sporočili iz kabineta predsednika vlade.
Žerjav: Vlada z nadomeščanjem izpraznjenih ministrskih mest z obstoječimi ministri krši ustavo
''V 11. členu Zakona o vladi, na katerega se opira predsednik vlade, je evidentno obrazložen položaj ob vzpostavitvi nove vlade po volitvah, ne pa sredi mandata, zato ga v sedanjem položaju ne moremo smiselno uporabiti,'' pojasnjuje predsednik SLS Radovan Žerjav, ki je prepričan, da takšna interpretacija, kot si jo je zamislila sedanja vlada, nikakor ni v skladu z Ustavo RS, saj prihaja v nasprotje s 115. členom slednje.
''Ob tem je najpomembneje, da kandidata za ministra lahko potrdi samo Državni zbor RS, nihče drug ne more opravljati te funkcije v polnem obsegu, ne da bi šel skozi ta postopek,'' je prepričan Žerjav, ki ugotavlja, da so Ustavo RS očitno kršili že v primeru odstopa ministra Milana Pogačnika in ministrice Duše Trobec Bučanove.
Ustava Republike Slovenije je po mnenju poslanske skupine SLS v tem primeru zelo jasna in ne dopušča nobenih rezervnih imenovanj ministrov, še posebej ne s strani predsednika vlade. ''Ministre v Sloveniji imenujemo v Državnem zboru RS. Stanje, v katerem se bo država znašla po formalnem odstopu treh ministric na julijski seji DZ RS, pomeni razpad ustavnega okvira delovanja izvršilne veje oblasti,'' je še prepričan predsednik SLS.
''Gospodarstvo mora voditi gospodarstvenik''
Predsednik upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Štefan Grosar pravi, da imenovanje ministra za razvoj in evropske zadeve Mitje Gasparija za začasnega gospodarskega ministra pomeni, da se bodo na ministrstvu opravljali le še tekoči posli .
Grosar je izpostavil besede gospodarske ministrice v odstopu Darje Radić, ki je na novinarski konferenci v ponedeljek menila tudi, da predlog rebalansa državnega proračuna med drugim jemlje politiki podjetništva in konkurenčnosti ter investicijam v energetsko obnovo stavb. Zmanjševanje sredstev po besedah Grosarja pomeni, da ne bo narejeno niti tisto malo, kar bi se sicer eventuelno še dalo narediti.
Kritičen pa je tudi do dejstva, da se je eden od že obstoječih ministrov lotil še gospodarskega resorja. "Gospodarstvo mora voditi gospodarstvenik, ki že ima neko kilometrino na tem področju," je izpostavil predsednik upravnega odbora OZS, ki meni še, da je bilo s tem imenovanjem vsem dano na znanje, da se bodo na ministrstvu opravljali le tekoči posli.
Na njegove izjave se je odzval premier Borut Pahor, ki pravi, da imajo vsi ministri s polna pooblastila in ne bodo opravljali le tekočih poslov. Pahor je zato presenečen nad izjavami Grosarja, še posebej zato, ker si je prav gospodarstvo prizadevalo za racionalizacijo državne uprave.
Čander zadovoljen z Žekšem
Programski direktor Evropske prestolnice kulture Mitja Čander, ki je bil tudi eden glasnejših ob napovedih rebalansa, ki bi močno okrnil proračun za kulturo, pa je o tem, da bo Širco začasno nadomestil Žekš, dejal, da se mu zdi Žekš dovolj kompetentna oseba za to funkcijo. Žekša sam izredno ceni in sta v preteklosti dobro sodelovala. Čander verjame, da bo v tem relativno nestabilnem obdobju Žekš uspešno vodil ministrstvo vse do prihoda novega ministra oz. ministrice.
Po njegovih besedah nekdo mora odgovarjati in biti vodilna figura na ministrstvu. Žekš je "človek, ki zelo spoštuje kulturo in ima afiniteto do polja". Nenazadnje ne gre pozabiti, da je med drugim vodil Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, je dodal.
Ministrica za kulturo v odstopu Majda Širca ni želela komentirati Pahorjevega predloga, da bi jo nadomestil Žekš.
KOMENTARJI (213)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.