Vse se seveda nanaša na sporazum Drnovšek - Račan iz leta 2001, ki sta ga državi le parafirali. Ta določa morsko mejo med državama in izhod iz slovenskega morja v mednarodne vode, vendar so Hrvatje lani od sporazuma odstopili. Ob stanju, ki vlada oziroma nevlada na morju sedaj, pa bi Slovenija ob razglasitvi gospodarskega pasu ostala brez izhoda na odprto morje. Komentator zagrebškega Vjesnika zato piše, da je "skupni imenovalec srbskega in slovenskega pristopa k določanju meje s Hrvaško izpodbijanje mednarodnega prava. (...) Zato tu ne gre za klasične obmejne spore, temveč za teritorialne zahteve, ki jih ena država zahteva od druge."
Poleg ekološkega vidika, ki naj bi bil povod za uvedbo gospodarskega pasu, je vsaj za pridobivanje volilcev pred jesenskimi volitvami še bolj pomemben finančni vidik: na hrvaški obrtni zbornici so namreč izračunali, da bi ribičem tak pas prinesel 200 milijonov evrov več na leto. Ob različno interpretiranih izjavah hrvaškega ministra za okolje o drugačnem režimu plovbe tankerjev v gospodarskem pasu, ki bodo rusko nafto vozili iz luke v Omišlju na Krku, je tržaški Il Piccolo iz naftalina potegnil domnevni naftni sporazum med Rimom in Zagrebom.
Država ne more razglasiti izključne ekonomske cone, ne da bi pri tem upoštevala enake pravice in pravne interese sosednjih držav. Hrvaška zato ne more razglasiti gospodarskega pasu tako, da bi posegala v prostor pod suverenostjo ali jurisdikcijo Slovenije, je za 24ur pojasnil strokovnjak za mednarodno pravo dr. Miha Pogačnik.
"Državi se lahko pogodbeno pogovorita o medsebojnem sodelovanju pri izkoriščanju naravnih bogastev na morskem dnu in podzemlju, vendar samo na svojem ozemlju oziroma v pasovih pod svojo jurisdikcijo nikakor pa ne na škodo in v nasprotju z interesi republike Slovenije oziroma v morskih pasovih pod njeno jurisdikcijo in pod njeno suverenostjo," je povedal Pogačnik.
"Slovenija je vseskozi imela v času bivše SFRJ in tudi še danes ima neposreden teritorialni izhod na odprto morje. V skladu s tem pa ima tudi pravico do razglasitve svojega dela ekonomske cone in pa avtomatično pravico do uveljavljanja pravic, ki ji pripadajo na osnovi epikontinentalnega pasu," je še dodal Pogačnik.
Toda Slovenije v zvezi z italijansko-hrvaškimi načrti sploh nihče ne omenja. Sporazum naj bi določal izgradnjo naftovoda med Omišljem in Trstom, po katerem bo poleg ruske nafte tekla tudi jadranska. Italijani naj bi namreč okrepili črpanje zemeljskega plina na dveh hrvaških vrtinah, pri Pulju in Zadru, od koder bo nekoč, kot pričakujejo, pritekla tudi nafta.
Vsebina pogovorov EU in Hrvaške glede EEZ
Slovenski minister za kmetijstvo Franc But se je danes z evropskim komisarjem za kmetijstvo in ribištvo Franzem Fischlerjem po telefonu pogovarjal o nameri Hrvaške, da naj bi skupaj z Italijo razglasila izključno ekonomsko cono (EEZ) v Jadranskem morju. But je sam želel dobiti nekatera pojasnila, kaj se je Evropska komisija v zvezi s tem dejansko dogovarjala s Hrvaško in ali je prišlo do kakršnegakoli dogovora. Po Butovih besedah mu je komisar Fischler povedal, da je Evropska komisija na pogovorih s hrvaško stranjo pred nekaj meseci pojasnila, da je načeloma zainteresirana za čimbolj racionalno in okoljevarstveno gospodarjenje z morskim bogastvom ter da tudi v principu podpira nekoliko bolj restriktivne politike, vendar pa je v tem primeru mogoče takšne cone oblikovati samo v primeru skupnega dogovora v soglasju vseh zainteresiranih, torej v primeru Jadranskega morja Hrvaške, Italije in Slovenije.
Po Butovih besedah mu je Fischler tudi povedal, da kot predstavnik Evropske komisije lahko zagotovi, da je Evropska komisija dolžna ščititi interese članic EU, torej tudi bodočih članic, ter da "se ne bo nič zgodilo brez dogovora in soglasja Slovenije".
Kot je slovenskemu ministru v telefonskemu pogovoru še dejal evropski komisar, bo prva priložnost za pogovore o iskanju možnosti za oblikovanje skupne ribiške politike in skupnega gospodarjenja v Sredozemlju, torej tudi v Jadranskem morju, v Benetkah na novembrski konferenci ministrov, pristojnih za ribištvo. Gre za enega ključnih sestankov v okviru italijanskega predsedovanja uniji, na njem pa bodo poleg predstavnikov Evropske komisije sodelovale še vse članice in pristopnice EU ter ostale države Sredozemlja.
