Gospodarski kriminal bo preganjala Žgajnarjeva

Generalna državna tožilka Barbara Brezigar je na današnji novinarski konferenci predstavila novo vodjo skupine tožilcev za pregon organiziranega kriminala Blanko Žgajnar, ki bo s ponedeljkom prevzela vodenje skupine. Žgajnarjeva je vodja ljubljanskega državnega tožilstva in je dolgoletna državna tožilka. 12 let že dela na državnem tožilstvu, kjer je poklicno kariero tudi začela. "V zadnjih treh letih in pol se je ukvarjala tudi z zahtevnimi in hudimi oblikami kaznivih dejanj, predvsem v predkazenskem postopku, nadzirala in izvajala ter predlagala je posebne preiskovalne ukrepe," je še povedala Brezigarjeva. Kot je znano, bo Žgajnarjeva po odhodu Harija Furlana v Bosno zapolnila izpraznjeno mesto vodje. Do sedaj je začasno vodenje te skupine prevzela Branka Zobec Hrastar.

Brezigarjeva in njen namestnik Mirko Vrtačnik sta komentirala tudi določene aktualne zadeve. Kot je pojasnil Vrtačnik, teče v zvezi s podjetjem SCT več predkazenskih postopkov. Predkazenski postopek v primeru stolpa na letališču Brnik pa je končan, sklep o uvedbi preiskave je pravnomočen, zadeva pa je v zaključni fazi kazenske preiskave. Na tej zadevi bo pristojen tožilec začel delati že konec avgusta. Spomnimo, da gre za odmevne aretacije prvega moža SCT Ivana Zidarja, prve dame Vegrada Hilde Tovšak, prvega moža Primorja Dušana Črnigoja in še nekaterih, zaradi suma podkupovanja v razpisnem postopku za posel gradnje kontrolnega stolpa.

Tudi v primeru Fiese je končan predkazenski postopek, junija 2008 pa je bila vložena zahteva za preiskavo na sodišče. Tu gre za sum zlorabe službenega položaja treh oseb pri nakupu počitniškega doma v Fiesi. Gospodarski družbi SCT d.d. in SCT d.o.o. sta bili pri tem oškodovani za 122.000 evrov. Po neuradnih informacijah naj bi šlo za prvega moža SCT Ivana Zidarja. Zidar naj bi pod ceno prodal nepremičnino v lasti SCT in jo nato kot fizična oseba odkupil. Okoristil naj bi se za dobrih 122.000 evrov.

Je Bajuk izdajal zaupne podatke?

Brezigarjeva je komentirala tudi nekatere navedbe medijev, glede primera izdajanja zaupnih podatkov na finančnem ministrstvu. Kot je pojasnila, je bila v decembru 2005 na okrožno državno tožilstvo podana kazenska ovadba zoper neznanega storilca. Nekdo naj bi namreč novinarju izročil dokumente, ki so bili označeni s stopnjo zaupnosti. Brezigarjeva je povedala, da je tožilstvo na tem delalo resno in da so predlagali ukrepe, sodelovali s policijo in usmerjali postopek. Državni tožilec, ki je na zadevi delal, pa je očitno ugotovil, da ni dovolj dokazov zoper konkretno osebo. Temu tožilcu Brezigarjeva, kot je dejala, zaupa. Ob tem je dejala še, da "ne drži, da je zadeva ležala v predalu. Prav tako ne drži, da je Penko predlagal pregon, pa mu je bilo to onemogočeno". Kot je pojasnila, je Penko tedanjemu vodji skupine za pregon organiziranega kriminala, Hariju Furlanu, predlagal, da naj zadevo prevzame njihova skupina in dodala, "tožilec Furlan je ocenil, da zadeva ni povezana z zadevami, s katerimi dela skupina, prav tako pa, da zadeva ne dosega kriterijev za dodelitev v obravnavo skupini. Na podlagi te ocene zadeve nisem dodelila skupini".

Brezigar: Pritiski vedno so, predvsem pri zahtevnih zadevah

Ob koncu pa je na vprašanje o političnih pritiskih Brezigarjeva odgovorila kot že večkrat, da "pritiski vedno so, predvsem pri zahtevnih zadevah in ne dvomimo, da bo vedno tako". Kot je dejala bi bilo za državne tožilce najbolj enostavno, če bi lahko delali v miru, brez pritiskov. Pri tem gre tako za pritiske medijev kot tudi politikov s svojimi izjavami. Vendar pa tožilci, kot je dejala, delajo enako v vseh primerih. Je pa res, da z delom na preiskovanju gospodarskega kriminala niso bili zadovoljni.

Vrtačnik: Opažamo povečano aktivnost tožilstva na področju gospodarskih kaznivih dejanj

Namestnik generalne državne tožilke Mirko Vrtačnik je predstavil nekatere statistike, ki "kažejo na povečano aktivnost državnega tožilstva na področju gospodarskega kriminala". Kot je dejal, se je aktivnost najbolj povečala na področju gospodarskega kriminala. Pri tem so najpogostejše zlorabe službenega položaja (109 zahtev za preiskavo, 88 obtožnic in 36 obsojenih), poslovne goljufije (190 zahtev za preiskavo in 186 obtožnic) in oškodovanje upnikov. Navedel je tudi statistično primerjavo med letom 2007 in prvega pol leta 2008. Na področju zlorabe položaja ali pravic je bilo lani celo leto vloženih 87 zahtev za preiskavo, letos v pol leta pa že 60. Na področju davčnih utaj je bilo lani 46 oseb obtoženih, letos v šestih mesecih pa že 41.