Gorenjsko zdravstvo: potrebujejo novo bolnišnico, 800 zaposlitev in pošten prispevek države na prebivalca

Zametki strategije razvoja jeseniške bolnišnice segajo v leto 2014, ko je Poklukar prevzel vodenje bolnišnice. V obliki osnutka so jo v minulem obdobju že obravnavali tudi gorenjski župani in ministrstvo za zdravje, ta mesec pa je Strategijo Splošne bolnišnice Jesenice 2018-2025 dokončno potrdil tudi svet zavoda.

"Sama strategija bi bila lahko mrtva črka na papirju, če ne bi imeli v bolnišnici tako dobre ekipe, ki je pokazala, da tisto, kar napiše, zna tudi izpeljati v praksi," je dejal predsednik sveta zavoda Dušan Krajnik in dodal, da je bolnišnica v zadnjih treh letih pozitivno poslovala, v skladu s sanacijskim zakonom poravnavala vse grehe za nazaj in zakorakala v leto 2018 brez bremen, ki jih je imela leta in leta. Zato svet zavoda verjame, da bo izpeljana tudi nova strategija.

Namestnica strokovne direktorice bolnišnice Petra Rupar je predstavila načrte glede razvoja novih strok in širitev obstoječih programov v želji, da bi omogočili celostno obravnavo Gorenjcev v njihovi primarni regiji. Ob tem je opozorila, da, kar se tiče sekundarnega zdravstva, država prispeva približno 700 evrov na prebivalcev, na Gorenjca pa le 380 evrov.

Trenutna situacija kadrovsko, finančno in prostorsko ni vzdržna in napoveduje kolaps na Gorenjskem, je opozoril Poklukar in izpostavil potrebno bo koreniti reformi finančnega sistema ter rešitvi kadrovske podhranjenosti. Poklukar predvideva, da bodo zgolj na Gorenjskem za oskrbo vseh Gorenjcev na sekundarni ravni do leta 2030 potrebovali 800 dodatnih zaposlitev.

Tretje, kar ne vzdrži demografskih in epidemioloških sprememb, je infrastruktura. Vse več je namreč bolnikov z rakom, demenco in odpornimi bakterijami. V jeseniški bolnišnici imajo 263 postelj. Gorenjska je na tem področju precej podhranjena, saj imajo vse štiri gorenjske bolnišnice skupaj le tri postelje na 1000 prebivalcev, medtem ko je državno povprečje 4,5, evropsko pa celo 4,9 postelje na 1000 prebivalcev.

Zaradi povečanih potreb bi bilo v gorenjski bolnišnici do leta 2030 treba zagotoviti dodatnih 370 postelj, a je na obstoječi lokaciji bolnišnice mogoče zgraditi zgolj objekt za dodatnih 120 postelj.

Optimalna rešitev bi bila zato izgradnja nove bolnišnice za akutno obravnavo na novi lokaciji, medtem ko bi obstoječo bolnišnico ohranili za programe zdravstvene nege, rehabilitacije, nege in paliative. Tudi za to pa bi bila potrebna sanacija glavne stavbe. Trenutno sta v pripravi projekta za požarno in energetsko sanacijo, ki bi skupaj stali okoli pet milijonov evrov.

Gradnja nove bolnišnice bi po obstoječih izračunih stala 195 milijonov evrov. Možnih lokacij je veliko, med drugim sta se že omenjali lokaciji v bližini obstoječe bolnišnice in v Radovljici. Za izgradnjo take bolnišnice bi potrebovali od 42 do 48 mesecev, vsekakor pa bo projekt prej potreboval še politično podporo.

Bolnišnica je osnutek strategije na ministrstvo za zdravje poslala že pred dvema letoma in ga nato korigirala v skladu s pripombami ter lani dobila pozitivno mnenje.

Sodišče zavrnilo tožbo jeseniške bolnišnice proti nekdanjemu vodstvu

Medtem je kranjski oddelek Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani dober mesec po končani obravnavi odškodninske tožbe Splošne bolnišnice Jesenice proti njenemu nekdanjemu vodstvu zavrnil tožbeni zahtevek. Bolnišnica je že napovedala pritožbo. Bivši direktor Igor Horvat pa je prepričan, da bo tudi višje sodišče prvostopenjsko odločitev potrdilo.

Sodba v več kot milijon evrov vredni odškodninski tožbi jeseniške bolnišnice proti bivšemu direktorju bolnišnice in bivši glavni medicinski sestri Zdenki Kramar zaradi domnevnega oškodovanja bolnišnice pri poslovanju z družbo ISS Facility Services je po tem, ko je kranjsko sodišče 16. aprila zaključilo obravnavo, izšla pisno.

Kot je povedal Poklukar, so sodbo sodišča prejeli v torek. "Sodba sodišča na prvi stopnji je za bolnišnico neugodna, vendar ni pravnomočna in se bomo nanjo v 15-dnevnem roku pritožili." Dušan Krajnik, predsednik sveta zavoda bolnišnice, ki je pred štirimi leti razrešil bivšega direktorja in mu očital malomarno opravljanje dolžnosti, pa je izpostavil, da sedaj zadeva vendarle prihaja v končnico. "Do konca je sicer še nekaj časa in prepričani smo, da bomo na koncu zmagali," je dejal.

Prav nasprotno meni bivši direktor, ki ves čas poudarja, da gre v tožbi in ovadbi zoper njega za konstrukt, s katerim je prišlo do zamenjave vodstva z očitkom krivdne kršitve obvez. Kot je povedal Horvat, so se s sodbo potrdile njegove besede, da je "vsa zgodba zrežirana".

Kot je znano, je svet jeseniške bolnišnice spomladi 2014 razrešil Horvata in podal ovadbo zaradi suma nezakonite porabe javnih sredstev. Med drugim naj bi bilo sporno poslovanje s storitvenim podjetjem ISS, pri čemer naj bi bolnišnica utrpela za 1,4 milijona evrov škode, ker naj se pogodba ne bi izvrševala pravilno kar se tiče števila oseb, ki naj bi opravljale storitve v bolnišnici, in pri dobavi materiala.