'Minister naj predlog začasno umakne'

Poslanec SDS Vinko Gorenak je prepričan, da bi pravosodni minister Aleš Zalar pri predlogu za imenovanje Branka Masleše za predsednika vrhovnega sodišča moral soočiti izjave, ki podpirajo Masleševo imenovanje in mu nasprotujejo. Zakon po besedah Gorenaka Zalarju nalaga, da ugotovi vsa dejstva in okoliščine v zvezi s kandidaturo Masleše.

Gorenak je predlagal, da naj minister predlog za imenovanje Masleše začasno umakne, koalicija pa naj v DZ podpre prestavitev točke dnevnega reda o imenovanju in Zalarju omogoči, da preveri dejstva. Glasovanje o tem je v DZ sicer predvideno za torek.

A minister je v odzivu na Gorenakove besede dejal, da je "gospodar" postopka imenovanja predsednika vrhovnega sodišča sedaj državni zbor. Kot je poudaril, je minister v trenutku, ko je predlagal Maslešo v imenovanje, svojo nalogo opravil.

Nato pa je poslanska skupina SDS državnemu zboru predlagala, da se na podlagi 1. odstavka 74. člena Poslovnika Državnega zbora preloži točka dnevnega reda, ki obravnava  predlog imenovanja predsednika vrhovnega sodišča. Pravijo, da preložitev razprave in odločanje na eni naslednjih sej DZ ne bi povzročilo nikakršnega nezakonitega ali neustavnega stanja, saj vrhovno sodišče že od 27. februarja vodi začasna predsednica Alenka Jelenc Puklavec, ki lahko vodi vrhovno sodišče najdlje do konca februarja 2011. Pravijo, da bi se s tem lahko poslanci v celoti seznanili z dejstvi, ki se nanašajo na predlog imenovanja predsednika vrhovnega sodišča. "Tudi tistimi, ki jih v predlogu kandidature ni, pa so se pojavili v javnosti in jim je kandidat pritrdil," še pravijo v PS SDS.

Testen: Napadi na Maslešo posledica vodstvenih apetitov Šorlija

Kot je znano, se okoli imenovanja Masleše dviga kar precej prahu, Mladina pa je danes poročala, da so napadi na Maslešo posledica vodstvenih apetitov vrhovnega sodnika Marka Šorlija in opozicijskih strank, ki ga podpirajo. To povzemajo po pismu vrhovnega sodnika Franca Testena, ki ga je kolegom poslal po občni seji, namenjeni odločanju o Masleševi kandidaturi.

Testen se je namreč v pismu kolegom odzval na obrazložitev glasu sodnika Šorlija ob obravnavanju Masleševe kandidature, ker se večina sestavka po njegovem mnenju ne nanaša na Maslešo in njegovo primernost za predsednika.

"Pretežni del 'obrazložitve' pa predstavlja cvetober splošnih, z ničimer konkretiziranih žaljivih očitkov sodnika, ki ne more preboleti, da kot najboljši in najprimernejši kandidat ni dobil podpore večine sodnikov," piše Testen. Šorlijevi očitki in obtožbe so po Testenovih besedah usmerjeni na tiste sodnike, ki na tajnem glasovanju niso podprli njegove kandidature za predsednika vrhovnega sodišča. Prav to je bil tudi razlog, da Šorlijeve kandidature niso podprli nekateri koalicijski poslanci.

Očitki na račun Masleše so v javnost prišli po tem, ko je dobil podporo občne seje vrhovnega sodišča. Poleg Šorlija sta se oglasila še ustavni sodnik Jan Zobec in vrhovni sodnik Rudi Štravs. Masleši sta očitala, da je ob neki priložnosti leta 1982 ali 1983 ves navdušen pripovedoval, da je vojak JLA prebežnika čez mejo zadel v sredino čela.

V sredo pa sta pričala zapisničarka Edvarda Rutar in tedanji javni tožilec v Kopru Milan Mesar. Mesar in Rutarjeva, ki sta bila priči dogodka na jugoslovansko-italijanski meji 7. julija 1984, sta v pisnih izjavah podprla pričanje kandidata Masleše. Pojasnila sta, da je bil Masleša nad takratno ustrelitvijo prebežnika vidno zgrožen.