Gorenak očita Klemenčiču, da ne uporablja enakih meril za vse

Notranji minister Vinko Gorenak v zapisu na svojem blogu predsedniku protikorupcijske korupcije Goranu Klemenčiču očita, da ne uporablja enakih meril za vse. Po njegovih navedbah je namreč v primeru drugih predsednikov strank opravil le analizo prijave dohodkov in odhodkov, v primeru premiera Janeza Janše pa je šel "hudo globlje".

"Pri njem je preverjal dodatno še avtomobilska zavarovanja, plačila sodnih taks, cene prevozov na dopust, stroške bivanja na dopustih, cene tehničnih pregledov vozil, plačil osnovnih življenjskih stroškov, nakupov in prodaje vozil, nepremičnin, dohodkov in odhodkov žene, njena posojila, prelivanje sredstev med njim in ženo, da ne govorim o klasičnih stroških telefona, elektrike, komunale, vode in podobno za zadnjih osem let," piše Gorenak.

V zapisu, ki ga je na svoji spletni strani objavil v petek, dodaja, da Klemenčiču ne bo verjel, dokler ne bo argumentirano pojasnil, zakaj vsega tega ni preverjal tudi pri predsedniku PS Zoranu Jankoviću in vseh drugih.

Da "namesto pravega metra, ki ima pač sto centimetrov, uporablja 'štrumpantl'," Gorenak Klemenčiču očita tudi pri vprašanju podpisov za referendum o zakonu za sanacijo bank.

Notranji minister namreč izpostavlja, da medtem ko je Klemenčič njemu očital, da je namerno zavlačeval s sporočilom DZ, da je podpisov premalo, enakih meril ni uporabil za predsednika DZ Gregorja Viranta. "Virant je podpise pošiljal na ministrstvo, ki ga vodim, kar 40 ur. Toda Klemenčič nič o opravičilu javnosti, nič o namernem zavlačevanju, nič o integriteti in še kaj," je zapisal.

Sicer pa na svoji spletni strani minister danes objavlja tudi zapis o protestih. Ugotavlja, da je cilj organizatorjev protestov, za katere so udeleženci zgolj krinka, "v rušenju sedanje vlade".

To se po njegovih besedah še posebej dobro pokaže, "če pogledamo zgodovino nekaterih organizatorjev protestov, ki so v večji meri pristaši ali celo vidni člani nekaterih političnih strank, ki na volitvah sploh niso prišli v DZ".

"Če pristanemo na logiko, da lahko nekaj deset tisoč ljudi (vsi dosedanji udeleženci vseh protestov) na ulici zamenja vlado, potem se moramo vprašati, zakaj imamo ustavo in zakone," opozarja. Še zlasti pa se moramo vprašati, ali lahko nekaj deset tisoč ljudi na ulici odloča v imenu vseh več sto tisoč ljudi, ki so se udeležili volitev, dodaja.

Izpostavlja tudi dogodek na Zboru za republiko v Mariboru. Kot piše, je skupina posameznikov želela to povsem mirno okroglo mizo prekiniti. "Odvzeti je torej želela ustavno pravico do izražanja stališč drugače mislečih. To pa je že precej nevarna zadeva," še svari minister. Sprašuje se, ali imajo tudi tisti, ki mislijo drugače, še vedno enake pravice kot organizatorji tudi nasilnih protestov.