GRS Bohinj je imela v času divjanja narave kar štiri zahtevna reševanja, ki so se zgodila zaradi neurij, vsaj petkrat pa so pohodnikom, ki so jih ujele nevihte, svetovali in jih usmerjali do planinskih koč po telefonih, da so lahko varno počakali na konec "hude ure", pojasnjujejo pri Gorski reševalni zvezi Slovenije.
Ob tem so objavili zapis enega od reševalcev po akciji na grebenu 2300 metrov visokega Malega Špičja.
Videl je Ledvičko, dokler ga ni zagrnilo
"Zrak je težak, poln nesproščene energije. Odkod se le jemlje? Iz doline pošiljajo informacije o približevanju nove nevihtne celice. Še pol ure imamo! Sprožen je rdeč alarm! Nestrpno pričakujemo klic z grebena, vendar ga ni in ni. Greben je dolg in razčlenjen, poškodovanec ni vedel, kako daleč je padel, videl je Ledvičko, dokler ga ni zagrnilo. Telefonski signal je bil slab, njegov odziv pa tudi vse slabši," se spominja Robert Klančar.
"Prva zrna sodre odskakujejo od glav, fantje se umaknejo od jeklenic in iščejo zavetje pod skalnimi spodmoli," povzame poslabšanje vremena, ko z grebena "tik pred zdajci" pride klic o najdbi poškodovanega. Reševalca, ki sta ga dosegla, sta za silo oskrbela rano na glavi in poškodbe okončin ter ga premestila na bolj varno mesto.
Sam je iskal zavetje v bližini Ledvičke: "Strele parajo nebo, veter se nabija v močnih, dolgih valovih. Vse 'sviščeve' luknje so premajhne zame ali pa je vhod na napačni strani. Po radijski zvezi se preštejemo in sporočamo svoje lokacije. Grape med Zelnarico in Kopico so takoj polne vode, preko previsov padajo slapovi sodre, ki se v kupih nabira na vrhu melišč," orisuje razmere, v katerih so se ta dan znašli gorski reševalci. Zapis je ponazoril tudi s fotografijami, ki so jih poleg njega prispevali še Borut Gogala, Vojko Skok, Nejc Pogačnik, Miha Arh - Vazar in Robi Božnar.
"V zraku je kaos, na tleh deroči potočki, oni pa mirno"
"Nevihta naj bi trajala približno dve uri, ko se navidezno umiri in preneha trkljanje sodre po čeladi, zapustim slabo zavetje," nadaljuje. Vedel je, da so nad jezerom večji balvani, v prostorno luknjo pod enim ga pokliče trojica bovških kolegov. "Udobneje je, izmenjamo si informacije, s katerimi nismo obremenjevali postajnih akumulatorjev. Nedaleč stran od našega bivaka vodi 'transverzala', ki je tudi med viharjem kar obljudena. Nemo, z začudenjem opazujemo pohodnike, nekatere v kratkih hlačah, tudi brez nahrbtnikov. V zraku je kaos, na tleh deroči potočki. Oni pa mirno, ne vidijo nas," zmajuje z glavo.
Ko je fronta minila, je v Zasavski koči izvedel, da je večina pohodnikov, ki so jih opazovali, morala sestopati s Hribaric. Iz koče so, kljub prepričevanju, v neurje odšli štirje tujci.
"Na izhodiščih in poteh od vetra izruvano drevje, od strel razcefrani macesni in razbiti grebeni v gorah. 'Turisti' pa v svojem svetu, z odprtimi 'tracki' na svojih pametnih telefonih. Druge informacije, razen časa, kot kaže, niso pomembne!" opisuje razmere v teh nevihtnih dneh in odnos obiskovalcev gora, ki jim je bilo pomembno le iskanje poti v aplikacijah z navigacijo.
"Kje, kdo in na kakšen način lahko osvesti trenutne osvajalce naših gora?" se sprašuje.
"Vsak, ki je del turističnega sektorja, je soodgovoren za aktualno stanje"
Na to težavo opozarja tudi Planinska zveza Slovenije (PZS). "Vsak, ki je del turističnega sektorja, je soodgovoren za aktualno stanje v našem gorskem svetu. Vsi promoviramo planinarjenje oz. pohodništvo, le malokdo pa se zaveda prevelikega obiska tega krhkega ekosistema, nepoznavanja naših gora s strani (tujih) obiskovalcev, predvsem pa nesreč, ki so zadnja leta v porastu prav zaradi neznanja, nepravilne opreme in nepoznavanja našega gorskega okolja," so zapisali pri PZS-ju, kjer so skupaj s Slovensko turistično organizacijo (STO) v četrtek priredili tudi spletni webinar Varneje v gore za strokovne delavce v turizmu.
Nikar pod osamelo drevo!
Tudi za prihajajoči teden vremenska napoved ni rožnata, znova bodo nastajale plohe in nevihte. Pri Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS) so zato spomnili na nekaj nasvetov, kaj storiti, če nas v gorah ujame nevihta.
"Zelo pomembno je, da se hitro in varno umaknemo z vrhov in grebenov, kjer smo izpostavljeni udaru strele," poudarjajo. Če je planincev več, morajo med seboj ohranjati primerno razdaljo, dodajajo. "Če nas nevihta vseeno preseneti, v bližini pa ni nobene koče ali zavetja, bomo najbolj varni na melišču, kjer čepimo ali sedimo na nahrbtniku," izpostavljajo. "Nikakor pa se ne smemo zateči pod osamelo drevo!" spomnijo še na zlato pravilo.
KOMENTARJI (68)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.