Vlada potrdila predlog proračuna, ministrstva našla za 100 milijonov evrov rezerv

Proračunski uporabniki so očitno našli za skupaj 100 milijonov evrov prihrankov, kot jim je prejšnji teden naložil finančni minister. Vlada je namreč na današnji seji potrdila predloga državnih proračunov za prihodnji dve leti. Z njima se odhodki zvišujejo, hkrati pa zasleduje fiskalno pravilo, je sporočila prek Twitterja.

Zgornja meja skupnih dovoljenih odhodkov proračuna je bila za leto 2020 sprva določena pri 10,450 milijarde evrov, kar je 290 milijonov evrov več kot letos in največ doslej. Leta 2021 bi bila lahko skupna poraba še za pet milijonov evrov višja.

A potem ko je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj prejšnji teden znižal pričakovano gospodarsko rast Slovenije s 3,4 na 2,8 odstotka v letu 2019 ter s 3,1 na tri odstotke v letu 2020, je sklenila vlada znižati proračunske odhodke za skupaj 100 milijonov evrov. Finančni minister Andrej Bertoncelj, ki je že pred tem večkrat ponovil, da vlada pri pripravi proračuna ne bo odstopala od fiskalnega pravila, je zato proračunskim porabnikom naložil, naj do danes vsak svoje proračunske apetite oklesti za po približno odstotek. Med prioritetami v prihodnjih dveh letih pa izpostavlja razvoj, socialo in plače.

Kljub temu bo imela Slovenija rekorden proračun – prihodnje leto bo torej na voljo 10,350 milijarde evrov, proračunski uporabniki pa bodo še vedno večinoma deležni več denarja, kot pa ga imajo na voljo letos.

Da so ministrstva za leto 2020 našla za 100 milijonov evrov rezerv, kot jim je naložilo finančno ministrstvo, je po srečanju koalicije pred sejo vlade sicer potrdil tudi vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović. "Kje znotraj ministrstva so jih našla, pa je odvisno od njihovih prioritet," je dodal.

Ključno vprašanje izplačilo regresa za upokojence

Golubović je povedal, da je vlada obravnavala tudi predlog zakona o izvrševanju proračuna, ki med drugim določa povprečnine in upokojenski dodatek. Določene stvari s pristojnosti ministrstva za delo, družino in socialne zadeve bo po njegovih besedah urejal poseben oziroma interventni zakon, ki naj bi ga vlada obravnavala prihodnji teden. "Predlog se bo še usklajeval znotraj koalicije, pričakujem, da bo prihodnji teden na vladi," je dejal in dodal, da bo regres za upokojence višji kot letos, kolikšen bo, je še stvar dogovora.

Vodja poslancev DeSUS Franc Jurša je prav tako izpostavil, da je bilo danes med koalicijskimi partnerji ključno vprašanje glede izplačila regresa za upokojence. Dogovorili so se, da bi regres izplačali v treh razredih, a s poudarkom, da nihče od upokojencev ne sme dobiti manj kot lani. Koliko natančno bodo prihodnje leto namenili izplačilu regresa, še ni povsem jasno, so pa po njegovih navedbah govorili o približno 145 milijonih evrov.

Uskladitev pokojnin naj bi bila po Jurševih navedbah vezana na gospodarsko rast. Je pa ob tem zagotovil, da prihranek, ki ga mora resorno ministrstvo najti zaradi ohlajanja gospodarstva, ne bo vplival na izplačilo pokojnin in regresa upokojencev.

Golubović: Vzemimo si več časa, saj ga imamo

O pogojevanju Levice, da se predlog zakona o prenosu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja k obveznemu pripravi do 25. septembra, je Golubović dejal, da "ga ne razume". Dogovor je, da bi bile spremembe uveljavljene s 1. januarjem 2021, zato ni potrebe za hitenje.

"Finančna konstrukcija ni zaprta in ni usklajena. Za pol milijarde evrov je ne moremo zapreti v 20 dneh, kot je to pogojevala Levica. Dobro je, da iščemo vire, vzemimo si več časa, saj ga imamo," je povedal in dodal, da ga normativni del ne skrbi, skrbi pa ga model zagotavljanja sredstev.

Levica je namreč predlagala, da bi finančno vrzel, ki bi nastala s prenosom zavarovanja, nadomestili z dvigom prispevnih stopenj in s prispevkom na kapitalske dohodke. Po sredinem usklajevanju so iz te stranke sporočili, da so zaprli vse člene zakona in torej uskladili način prenosa dopolnilnega zavarovanja v obvezno.

Golubović pa je danes na vprašanje, ali se torej strinjajo s tem, da se to uredi z zvišanjem prispevnih stopenj, pojasnil, da se strinjajo samo s prenosom zavarovanja.

Levica tudi pričakuje vložitev zakona še ta mesec, s tem pa pogojuje podporo proračunu. "Nobeno izsiljevanje ni dobro, če želiš rešiti problem. Morda se zdi zadeva dobra na kratek rok, na dolgi rok pa se lahko izkaže kot zelo ponesrečena," je posvaril Golubović. Zagotovil je, da bodo poskušali narediti vse za to, da se uskladijo, je pa malo možnosti, da v tem času naredijo finančno konstrukcijo, ki ne bo ogrozila stabilnosti javnih financ in javnozdravstvenega sistema.

Tudi minister za zdravje Aleš Šabeder je danes pred sejo vlade dejal, da težko napove, kako bodo zbrali potreben denar ob prenosu zdravstvenega zavarovanja, na sredinem usklajevanju z Levico pa zaradi službenih obveznosti ni bil prisoten in ne pozna dogovora. V petek se bodo usklajevali glede finančnih virov.

Na novinarsko vprašanje, kje bodo s proračunom varčevali na zdravstvenem resorju, tudi v luči teh zahtev Levice, pa je odgovoril: "Proračun ministrstva za zdravje bo prihodnje leto predvidoma težak 195 milijonov evrov. Kje naj vzamemo teh 150 milijonov iz ministrstva? Potem lahko zapremo štacuno in gremo domov."

Mesec: Po zdaj znanih podatkih proračun ni razvojen in socialen

"Premier je danes zatrdil, da je proračun razvojen in socialen, mi pa pričakujemo, da je slišal kritiko, da so se danes na vladi odpovedali ukinitvi dodatka za delovno aktivnost, premislili o resničnih prioritetah družbe ter se odločili, da bodo namesto v oklepnike investirali v razvojne dejavnosti," je dejal koordinator Levice Luka Mesec. 

Tako je podpora Levice proračunu odvisna od tega, ali se bodo z vlado dogovorili glede prenosa dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno ter od tega, ali je proračun res razvojen in socialen. Če ne bo takšen, ga bodo v postopku DZ poskušali popraviti z dopolnili.