"Narava našega dela je taka, da po zimski sezoni za približno 14 dni zapremo, da se pripravimo na poletno sezono. Enako po poletni sezoni naredimo priprave na zimsko. Ampak – pojavil se je koronavirus. Dali so nas na čakanje na delo od 18. marca naprej," pripoveduje ena izmed zaposlenih v družbi turističnem centru Golte d. o. o., ki je ostala brez plačila oziroma nadomestila za čakanje na delo za mesec marec in april. Na nas se je obrnilo več delavcev Golte d. o. o., ki zaradi strahu pred izgubo svoje službe želijo ostati anonimni. Njihova imena hranimo v uredništvu.
Ena izmed zaposlenih pripoveduje, da je vsakodnevno delala po devet ali deset ur, zaradi izgorelosti je na koncu pristala na bolniški. Stanje v hotelu pa se je iz meseca v mesec poslabševalo."Že med vstopom v hotel se je čutila neka naelektrenost, kar ni in ni šlo. Zimska sezona je bila slaba."
Družba se sicer že vrsto let sooča z rdečimi številkami, izgubami in zadolženostjo. Zaposleni pa pripovedujejo tudi o šikaniranju, mobingu na delovnem mestu, neplačanem dodatku za nedeljsko delo ... V začetku marca je po dobrem letu in pol na čelu družbe Golte odstopil Mitja Terče, uradno iz osebnih razlogov. Kmalu zatem se je znašel v središču afere z nabavo zaščitne opreme – veljal je za tesnega sodelavca in zaupnika ministra Počivalška, ki naj bi bdel nad podpisovanjem pogodb za zaščitno opremo.
Teden dni po odstopu Terčeta so bili zaposleni vabljeni na sestanek z lastniki, na katerem je med drugim sodeloval Sandi Brezovnik, delni lastnik družbe preko podjetja Sicom Invest, tričetrtinski lastniki pa so Ukrajinci. Že na tem sestanku se je omenjalo odpuščanja, pripoveduje ena od zaposlenih.
In že na tem sestanku zaposlenim lastniki niso mogli zagotoviti, da bodo marčevske plače izplačane oziroma so dejali, da jim tega ne morejo obljubiti. Kmalu zatem se je, kot že omenjeno, 15. marca zaključila zimska sezona.
Številni zaposleni so prejeli odpovedi, nekateri, med njimi tudi zaposlena, ki je spregovorila za nas, pa so bili napoteni na čakanje na delo.
Nato pa novi šok – plače za mesec marec ni bilo, niti izplačil nadomestila za čakanje na delo. Ista zgodba se je ponovila mesec dni kasneje – tudi nadomestil za mesec april zaposleni niso prejeli.
Vodstvo je ves čas obljubljalo, da plače bodo – čeprav z zamudo. Tudi nova direktorica Tina Gjud, ki je v začetku maja nadomestila Terčeta, se je v elektronskem sporočilu zaposlenim, poslanem 4. maja, opravičila za neizplačilo marčevske plače in hkrati obljubila, da bodo plače izplačane v roku 7–10 dni, sprva za marec, kasneje pa tudi za april. A se to ni zgodilo.
Če so se v vodstvu in računovodstvu sprva še oglašali na klice zaposlenih, ki so želeli vedeti, kdaj bodo dobili svoj denar, se jih sredi maja ni več dalo priklicati. Zaposleni pripovedujejo, da niso na telefon dobili nikogar, prav tako jim niso več odpisovali na elektronska sporočila. Tudi naši telefonski klici na številke, objavljene na spletni strani družbe, so bili zaman.
Zaposleni se v stiski niso mogli obrniti niti na zavod za zaposlovanje, da bi prejeli nadomestilo za brezposelnost, saj so bili uradno napoteni na čakanje na delo. Več mesecev tako niso prejeli niti evra, v zadnjem tednu je tako več delavcev podalo izredne odpovedi. Skupaj so zaposleni v gostinskem in kuharskem delu družbe najeli tudi odvetnico – ta odgovor vodstva glede izplačila plač in nadomestil zaposlenim pričakuje do danes.
Priznavajo, da plač ni bilo. Inšpektorat že vodi postopke
V družbi Golte priznavajo, da plač in nadomestil plač za meseca marec in april niso izplačali, za to pa krivijo predvsem slabo zimsko sezono, v kateri so zabeležili izpad prihodka v višini milijona evrov. "Zaradi izbruha pandemije smo doživeli še dodaten udarec, saj smo izgubili sposobnost pridobivanja prihodkov, zato se je podjetje znašlo v velikih likvidnostnih težavah," so zapisali v sporočilu za javnost. Od konca zimske sezone oziroma 15. marca dalje podjetje ni moglo več ustvarjati prihodkov.
Da so morali "občutno zmanjšati število zaposlenih", ostale pa napotiti na čakanje, ker jim dela niso mogli zagotavljati, še potrjujejo. Dodajajo, da so menili, da bodo lahko koristili vladne ukrepe v t. i. koronazakonu, vendar so "kmalu izgubili optimizem, saj zaradi vseh pogojev, ki so del Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, nobenega izmed njih nismo mogli uveljaviti".
Tudi na finančnem ministrstvu so potrdili, da je podjetje Golte d. o. o. 18. aprila letos oddalo vlogo za povračilo nadomestila za čakanje na delo, ki pa ni bila izbrana.
Za kršenje določb Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo v delu začasnega čakanja na delo je predvideno vračilo prejetih sredstev v trikratni višini in pa globa za kršitev v višini od 3.000 do 20.000 evrov.
"Vodstvo se še naprej po vseh močeh trudi pridobiti sredstva za premostitev likvidnostnih težav, naredilo je vse potrebno, vendar postopki vseh državnih organov in bank trajajo bistveno predolgo, nekateri pa se še vedno niti ne izvajajo, zato se ves čas vrtimo v krogu. Rezultata vsega navedenega je žal tudi, da zaposlenim nismo mogli pravočasno izplačati plač," dodajajo v podjetju Golte.
Na vprašanje, koliko zaposlenih je bilo od marca odpuščenih, koliko poslanih na čakanje na delo ter koliko jih je posledično ostalo brez plač in nadomestil, pa niso odgovorili.
Zaposleni so že vložili pritožbo na inšpektorat za delo, s katerega so nam sporočili, da zoper delodajalca Golte d. o. o. vodijo postopke, ki pa še niso zaključeni, zato nam več informacij ne morejo posredovati. Dodajajo, da inšpektorat lahko kaznuje delodajalca za že storjene prekrške ter mu z ureditveno odločbo naloži spoštovanje delovnopravnih predpisov v bodoče, ne more pa doseči poplačila terjatev iz naslova dodatkov za delo in regresa delavcu. "Zato mora delavec, če želi doseči izplačilo na primer regresa, to zahtevati s tožbo zoper delodajalca na delovno sodišče."
Še vedno iščejo nove zaposlene
Na spletni strani golte.si ter na družbenih omrežjih podjetja, kljub likvidnostnim težavam, ki jih sami priznavajo, in neplačevanju plač, še vedno najdemo zaposlitvene oglase – med drugim tako iščejo receptorja, kuharja, natakarja, sobarice, iščejo pa tudi vodjo prodaje in marketinga ter svetovalca v prodaji in marketingu.
KOMENTARJI (71)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.