Volivci SDS in NSi k Naši deželi in Povežimo Slovenijo, volivci SD, Levice in LMŠ h Golobu

Gibanje svoboda Roberta Goloba se je v zadnji raziskavi Vox Populi, ki jo za Dnevnik in Večer opravlja Ninamedia, zavihtelo na prvo mesto in prehitelo doslej vodilno SDS. Za njima bi se uvrstile SD, Levica in LMŠ, nato pa še NSi, SAB in Povežimo Slovenijo (PoS). 

Anketo so izvajali med 7. in 10. februarjem, sodelovalo je 1050 ljudi. Odgovarjali so na vprašanje, katero od naštetih strank bi volili na volitvah v državni zbor. Anketarji so pri tem navajali imena strank, odgovarjali pa so tisti, ki se bodo volitev udeležili. 

Novoustanovljeno Gibanje svoboda bi obkrožilo 23,9 odstotka vprašanih oziroma skoraj vsak četrti. Za SDS bi se jih odločilo 21,2 odstotka. Zanimivo, obema strankama je podpora v primerjavi z obema januarskima merjenjema narasla. Pred mesecem dni sta bili skoraj izenačeni pri 15,5 odstotka. Socialnim demokratom je podpora v mesecu dni z 10,3 padla na osem odstotkov, tesno za petami jim je tokrat Levica, ki bi jo obkrožilo 7,5 odstotka vprašanih v primerjavi s 5,9 pred mesecem dni. Boljši rezultat je zabeležila tudi LMŠ, ki si lahko trenutno obeta 6,7-odstotno podporo. NSi ima stabilno 4,9-odstotno podporo, za njo sta SAB in gibanje Povežimo Slovenijo, katerega članica je tudi vladna Konkretno, s 3,5 odstotka. 

Tudi njima se, kot kaže, obeta uvrstitev v parlament, ki ga bomo izvolili 24. aprila. Razmerja moči bodo po trenutnih napovedih povsem spremenjena. Če bi tokratne številke pretopili v poslanska mesta, bi bila v državnem zboru najmočnejša stranka Gibanje svoboda s 27 poslanskimi mesti. Če temu prištejemo še devet sedežev SD, osem sedežev Levice, sedem sedežev LMŠ in štiri sedeže SAB, dobi leva sredina že udobno večino. 

SDS bi, če bi bili to rezultati volitev, pripadlo 24 sedežev, NSi bi jih dobila pet, Povežimo Slovenijo pa štiri. 

Raziskava je tudi pokazala, da lahko 24. aprila pričakujemo visoko volilno udeležbo. Da bodo zagotovo oddali svoj glas, je dejalo 62 odstotkov vprašanih, da bodo to verjetno storili, 11 odstotkov, da bodo morda volili, pa 11,9 odstotka. Volitev pred štirimi leti se je udeležilo dobrih 52 odstotkov volilnih upravičencev. 

Barometer: Golobu in SDS vsak peti glas

Dva meseca in pol pred volitvami je utrip javnega mnenja za časnik Delo merila tudi Mediana. Tokrat so opravili dve raziskavi, "klasični" Barometer vključuje stranke, ki so na prejšnjih volitvah dosegle vsaj odstotek glasov, z dodatnim vprašanjem pa so ugotavljali še, kakšne naklonjenosti so deležni "novi akterji". Vlada je dobila najboljšo oceno po novembru 2020, a polovica vprašanih še vedno misli, da dela slabo.  

Če bi nastopile samo stranke, ki so se za glasove volivcev potegovale leta 2018, bi slavila SDS, za njo bi se uvrstili SD in Levica. Zanimivo, vsem strankam na prvih treh mestih podpora rahlo upada. SDS bi obkrožilo 18,9 odstotka vprašanih, SD deset, Levico pa 7,4 odstotka. NSi je podpora zrasla na 5,7 odstotka in je s četrtega mesta izrinila LMŠ, ki je po januarskem skoku tokrat ponovila decembrski rezultat - 4,8 odstotka. Padla je tudi SAB, ki je še januarja beležila nad pet odstotkov, tokrat pa jim je podporo izreklo le 3,5 odstotka vprašanih.  

Več kot podvojil se je odstotek tistih, ki so dejali, da bi a glasovnici izbrali drugo možnost (s 4,1 na 8,7), padel pa je delež neopredeljenih (z 20,9 na 17,5 odstotka). Če je še januarja 11,6 odstotka vprašanih odgovorilo, da ne bi dali glasu nobeni stranki, je februarja takšnih le še 8,1 odstotka. 

Delo opozarja še na eno zanimivost, levi in desni pol v parlamentu sta skoraj povsem izenačena. Stranke Koalicija ustavnega loka, ki je avgusta beležila naskok z desetimi odstotnimi točkami, bi tokrat skupaj zbrale 25,7 odstotkov, SDS, NSi in Konkretno pa 25 odstotkov. 

Novi akterji mešajo štrene 

Popolnoma drugačno sliko dobimo, če v merjenje vključimo nove akterje na slovenski politični sceni. V tem primeru daleč največjo nakljonjenost uživa Gibanje Svoboda Roberta Goloba. Da bi ga obkrožili na volilnem lističu, je odgovorilo kar 19,9 odstotka vprašanih. Od drugega do petega mesta se zvrstijo SDS (14,9 odstotka), SD (7,2), Levica (5,4) in NSi (5,2). Sledita LMŠ in Povežimo Slovenijo, oba s 3,7-odstotno podporo, blizu je tudi Naša dežela, ki bi jo izbralo 3,5 odstotka vprašanih. 

V tem primeru bi stranke KUL-a dobile skupaj 19 odstotkov glasov, SDS in NSi pa 20,1. Konkretno je del gibanja Povežimo Slovenijo. 

SD bi ob upoštevanju novih strank izgubila 28 odstotkov glasov, Levica 27, LMŠ in SAB pa 23. SDS bi izgubil 18 odstotkov, medtem ko je podpora NSi sorazmerno stabilna, izgubila bi le štiri odstotke. Kot so še ugotovili, volivci SDS in NSi "bežijo" k Naši deželi in Povežimo Slovenijo, volivci SD, Levice in LMŠ pa k Gibanju svoboda. Golob torej največ glasov "ukrade" levi sredini. Tudi tu pridemo do ugotovitve, da je volilna baza SDS in NSi bolj stabilna, prehodov k novim strankam je namreč precej manj. 

Vlada najbolje ocenjena po novembru 2020, polovica vprašanih še vedno meni, da dela slabo

Merili so tudi oceno dela vlade. Ta se izboljšuje, čeprav ga kot negativno še vedno ocenjuje polovica vprašanih. Tokrat je 12,9 odstotka vprašanih odgovorilo, da se jim delo vlade zdi zelo pozitivno, 13,5 odstotka jih meni, da je pozitivno, 22,3 odstotka sodelujočih je vladi dalo oceno srednje dobro, 20,2 odstotka je odgovorilo, da dela negativno, 28,5 odstotka pa jih meni, da je delo vlade zelo negativno. Srednja ocena je 2,61 in je najboljša od novembra 2020.