Po strmem padcu podpore tako vladi kot največji vladni stranki Gibanju Svoboda in samemu premierju Robertu Golobu v Svobodi spominjajo, da so na volitvah lanskega aprila dobili mandat za vodenje vlade: "Naša ključna naloga je bila vrnitev normalnosti v Sloveniji in odprava krivic." Prav zaradi tako široke podpore na volitvah pa da se je koalicija zavezala tudi k izvedbi reform, "ki se jih politika pred tem ni zmogla ali upala lotiti dve desetletji". Tako obsežne spremembe, kot poudarjajo, terjajo svoj čas.

Menijo, da so edina prava anketa javnega mnenja prav volitve. "O našem delu bodo leta 2026 sodili volivke in volivci," so sporočili.

Nanizali so nekaj ukrepov, ki so jih že uspeli izvesti. V Svobodi so izpostavili, da so lani gospodarstvu razdelili več kot pol milijona evrov, da vodijo socialni dialog ter da so dvakrat uskladili plače v javnem sektorju. "Mnogi pozabljajo na zgodovinsko najvišji dvig minimalne plače," ob tem dodatno izpostavljajo.

Da spreminjajo tudi zdravstveni sistem, da so sprejeli prvi korak k ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, tu pa je tudi nizka brezposelnost ter usklajevanje socialnih transferjev. Za slednje je sicer še do nedavnega kazalo, da bodo z inflacijo usklajeni le 70-odstotno, a so po zmedi z glasovanjem o opozicijskem amandmaju v državnem zboru, ustavitvi seje, poznejši precedenčni ponovitvi glasovanja in obstrukciji opozicije poslanci naposled le potrdili predlog opozicije o polnem usklajevanju socialnih transferjev.

"Proračunski dokumenti za prihodnji dve leti, ki smo jih v parlamentu sprejeli prejšnji teden, jasno kažejo našo zavezo izpolnjevati potrebe ljudi," pravijo ter dodajajo, da se slednje kaže prav prek socialnih transferjev, pokojnin, pa do sredstev, ki jih namenjajo za obnovo po poplavah in razvoj. "Posebno pozornost namenjamo skupinam državljanov, ki so najbolj ranljivi, mladim in starejšim, hkrati pa razvojna sredstva dajemo za zeleni prehod in blaženje energetske krize. Občine bodo dobile zgodovinsko visoko povprečnino – zato, da bodo več denarja lahko namenile investicijam in razvoju," še navajajo.  

'Vlada bo vedno delala za skupno dobro'

Prav tako so izpostavili uspeh koalicije na trojnem referendumu pred enim letom. "Iz RTV in Slovenske tiskovne agencije smo umaknili politiko, uredili smo dolgotrajno oskrbo," sporoča Gibanje Svoboda. Zakon o dolgotrajni oskrbi se bo začel postopno uporabljati s 1. januarjem 2024, celoten paket pravic pa bo v uporabi od 1. decembra 2025. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bo tistim, ki izpolnjujejo pogoje za vključitev v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, začel pošiljati odločbe o vključenosti. Pošiljali jih bodo postopoma, predvidoma do konca letošnjega leta.

Zaposleni na RTV so leto dni po uspehu na referendumu znova zaskrbljeni. Skrbi jih namreč morebitna ukinitev več vsebin, s katerimi naj bi zavod skušal reševati svoje finančne težave. Do oktobra je imel namreč zavod 7,2 milijona evrov izgube, vodja službe za finančne zadeve in računovodstvo pa je na seji Sveta RTVS povedal, da naj bi izguba do konca leta po njihovih ocenah znašala kar 10,5 milijona evrov,

Na referendumu je podporo volivcev sicer prejel tudi predlog vlade po povečanju resorjev, ki se je leto dni pozneje prav tako znašel pod žarometi. Golob, ki mu je javnomnenjska podpora ta mesec strmo upadla, je namreč oktobra priznal, da bi bilo v kriznih časih lažje usklajevati delo manjšega števila resorjev.

V Svobodi v luči padca javnomnenjske podpore zagotavljajo, da bo vlada "vedno delala za skupno dobro, za izboljšanje kvalitete življenja v Sloveniji, ne pa za posamezne zasebne interese tistih, ki si prizadevajo za privatizacijo javnih sistemov ali sledijo zgolj kratkoročnim partikularnim populističnim interesom".

Življenje so tako, kot navajajo, izboljšali z ukrepi na področju energetike, povprečnin, mladih in družin, na več področjih so pomagali upokojencem, v gradnji pa da so tudi javna stanovanja ter ukrepi po poplavah.