Golobič svojega naslednika ne bo predlagal

Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v odstopu Gregor Golobič je na svoji zadnji novinarski konferenci spet zatrdil, da svojega naslednika ne bo predlagal. Na Pahorjevo vprašanje, kako si predstavlja rekonstrukcijo vlade, pa so po Golobičevih navedbah odgovorili, da to vlogo pripoznavajo stranki SD in njenemu predsedniku.

DZ se bo z Golobičevim odstopom seznanil v četrtek. V desetih dneh po prenehanju funkcije mora premier Borut Pahor predlagati novega ministra ali pa obvestiti DZ, da bo to funkcijo začasno opravljal sam ali jo poveril drugemu ministru. Do takrat bo Golobič opravljal tekoče posle, potem pa se bo vrnil v poslanske klopi.

Golobič zadovoljen z opravljenim delom

Golobič je tudi izrazil zadovoljstvo nad opravljenim delom. Izpostavil je povečanje javnih sredstev, namenjenih znanosti, tehnološkemu razvoju in visokemu šolstvu ter sprejetje strateških dokumentov na področju visokega šolstva in raziskovanja.

Prvo leto mandata, ki ga je začel konec leta 2008, je bilo po Golobičevih besedah v znamenju soočanja s krizo. Kot pravi, so uspeli kolege v vladi prepričati, da gre za strateško izjemno pomembno področje, ki si zasluži podporo tudi oziroma še posebej v kriznih časih. Sredstva so po njegovih navedbah s 490 milijonov evrov leta 2008 narasla na okoli 600 milijonov evrov, kolikor jih predvideva rebalans letošnjega proračuna, ki se pripravlja v teh dneh.

Pri oblikovanju Nacionalnega programa visokega šolstva 2011–2020 ter Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije 2011–2020 pa je Golobič poudaril visoko stopnjo strinjanja vseh, ki so sodelovali. Ti dokumenti po njegovih besedah ministrstvu nalagajo veliko nalog, kot so nov zakon o raziskovalni dejavnosti in nekaj zakonov na področju visokega šolstva. Kot pravi, bo svojemu nasledniku ob primopredaji tudi poudaril, da je zelo pomembna in aktualna bitka za pridobitev dodatnih evropskih sredstev.

Golobič je med drugim omenil ustanovitev nacionalne agencije za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu in uredbo o javnem financiranju visokošolskih zavodov, po kateri financiranje ne temelji več na številu študentov. Prav tako so v tem času pripravili novo shemo sofinanciranja doktorskega študija. Da bi spodbudili partnerstvo med gospodarstvom in akademsko sfero, so izvedli razpis za razvoj centrov odličnosti. Prav tako so spodbujali raziskovalne projekte, kreativnost in inovativnost v podjetjih ter poskrbeli za nove kapacitete v študentskih domovih, je dejal Golobič.

V sedanjem mandatu je bil eden večjih projektov tudi prehod iz analognega na digitalno oddajanje TV-signalov decembra lani. Zakon o digitalni radiofuziji, ki bo šel v medresorsko usklajevanje v prihodnjih tednih, pa bi, kot napoveduje Golobič, DZ lahko obravnaval jeseni.

Med večjimi investicijami je gradnja medicinske fakultete v Mariboru, ki se bo začela letos, kmalu pa bo objavljen nov arhitekturni natečaj za NUK II. Velik izziv ostajajo tudi umetniške akademije, je dejal minister v odstopu.

'O neuspehih nehvaležno govoriti'

O neuspehih je po njegovem mnenju nehvaležno govoriti, za to so poklicani kritiki in teh, kot pravi, ni manjkalo. Ob tem dodaja, da je bil cilj te vlade, da bo namenila en odstotek BDP za raziskave in razvoj, trenutno dosega dobrih 0,9 odstotka, cilj pa bi lahko dosegli prihodnje leto. "Morda je neuspeh, da mi to še ni uspelo," je dejal.