Golobič: Stranko čaka težka in strma pot

Udeleženci ustanovitvene konvencije nove stranke Zares so za predsednika stranke po pričakovanjih izvolili Gregorja Golobiča. Od 191 članov je zanj glasovalo 186 članov konvencije. Na podpredsedniška mesta so bili izvoljeni samostojni podjetnik Peter Česnik, podjetnica Mojca Gabrovšek, predavateljica humane geografije Felicita Medved, Branko Lobnikar z mariborske Fakultete za varnostne vede in izredni profesor na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Andrej Rus. Šesti podpredsedniški stolček pa avtomatično pripada predsedniku podmladka.

Kot je po izvolitvi dejal Golobič, se v Zares želijo uveljaviti kot nova, konkurenčna stranka na političnem trgu in ne napovedujejo "križarskega pohoda" proti nobeni izmed strank. Poudaril je, da se zaveda, da je stranka z ustanovitvijo šele na začetku poti.

"Sam sem v preteklosti pogosto dejal, da tisti, ki zmaga na volitvah v resnici zmaga šele takrat, ko znova dobi volitve. Zmaga je namreč vedno zmaga za nazaj in tako kot se šele z volitvami začenja resno in odgovorno delo, se tudi pri stranki delo začne šele, ko je ustanovljena," je dejal.

Po njegovih besedah stranko čaka težka in strma pot. "Spuščamo se na teren, ki je nevaren. Na teren, ki omogoča zdrs. Če kdo misli, da je pot k zmagi na naslednjih volitvah enostavna in samoumevna, se zelo moti. Če želimo vztrajati pri načelih, ki smo jih zapisali v program, potem bo treba veliko energije, da bomo ljudi prepričali, zakaj je to dobro za njih," je dejal Golobič. "Program ni spisek želja, ampak ga je treba povezati odznotraj, če želijo, da postane uresničljiv. Naša ambicija je postati in ostati verodostojen političen sogovornik, ki ve kaj joče in zakaj to hoče," je dejal Golobič in zaključil: "Danes je dovoljena realnost, jutri so na vrsti nove sanje!"

Z delom bodo v Zares začeli že jutri, je še povedal novi predsednik. Zdaj bo namreč treba konstituirati ostale organe stranke in jo organizirati na vseh ravneh. Sicer pa v Zares po besedah Golobiča nimajo namena "jemati" glasov ostalim strankam na t.i. levici, temveč si v prvi vrsti želijo, da bi na volitve prišlo več ljudi kot jih prihaja doslej. "Ne ukvarjamo se z nekim silnim napadom na volivce ostalih strank," je še povedal in dodal, da stranka na slovenski politični prostor prinaša konkurenčni prepih, kar je po njegovem dobro za vse stranke.

Statut stranke Zares

Kot je ob začetku razprave o statutu povedal generalni sekretar združenja Bogdan Biščak, ki je tudi eden izmed avtorjev statuta, so poskušali v statutu zajeti vso filozofijo, ki naj bi prevevala novo stranko. S statutom bo po njegovih besedah stranka odprta do vseh njenih članov, krajši mandati organov, ki jih predvideva statut, pa bodo po njegovem omogočali hitrejše zaznavanje in ukrepanje pri morebitnih anomalijah.

Prvi člen statuta sicer določa, da bo polno ime stranke Zares - nova politika, skrajšano Zares. Po statutu mandat vseh organov stranke traja tri leta, svojo funkcijo pa opravljajo do izvolitve novih organov. Najvišji organ stranke je konvencija, ki jo sestavljajo vsi člani in članice stranke. Konvencija se sestaja enkrat letno, ko sprejme letno poročilo predsednika stranke za preteklo leto in predlog političnih usmeritev za naslednje leto. V primeru, da konvencija poročila predsednika ne potrdi, to avtomatično pomeni tudi njegovo nezaupnico.

Statut določa, da ima stranka predsednika oziroma predsednico in najmanj dve podpredsednici oziroma podpredsednika. Vsi so izvoljeni na konvenciji. Vsi omenjeni so tudi člani sveta stranke, ki ga poleg njih sestavljajo še sekretar ali sekretarka stranke, predsedniki pokrajinskih odborov in kluba mladih, poslanci in poslanke, člani vlade in deset voljenih članov. Svet stranke zaseda po potrebi, najmanj pa enkrat mesečno, še določa statut.

Poleg sveta statut predvideva tudi kolegij predsednice oziroma predsednika stranke, ki je posvetovalni organ. V njem sedijo predsednik, podpredsedniki, sekretar, predsednik sveta stranke in vodja njene poslanske skupine.

Prav glede sestave sveta se je na konvenciji vnela polemika med člani podmladka nove stranke in njenimi starejšimi člani. Podmladek je namreč pri obravnavi statuta predlagal dopolnilo, po katerem bi bil član kolegija avtomatično tudi predsednik podmladka, čemur pa so nasprotovali nekateri starejši člani.

Zares bo imela šest podpredsednikov

Udeleženci ustanovne konvencije nove stranke Zares so se nato po krajši razpravi odločili, da bo imela nova stranka šest podpredsednic oziroma podpredsednikov, pri čemer bo eno podpredsedniško mesto avtomatično zasedel predsednik kluba mladih. Prvotni predlog kolegija je sicer predvideval pet podpredsednikov. Za odločitev kolegija je bilo treba najprej nekoliko popraviti statut stranke, v katerem je zdaj zapisano, da eno podpredsedniško mesto avtomatično pripade predsedniku kluba mladih.

Kot že navedeno, je do zapleta sprva prišlo, ko je podmladek stranke k statutu predlagal dopolnilo, po katerem bi podmladku avtomatično pripadlo mesto v kolegiju predsednika stranke. Ker omenjeni predlog ni bil sprejet, so svoj predlog ponovili pri določitvi števila podpredsednikov oziroma podpredsednic stranke. Ta je bil nato po krajši razpravi sprejet.

Člani Zares sprejeli programsko izjavo

Udeleženci ustanovne konvencije nove stranke Zares so sprejeli programsko izjavo stranke, ki poudarja svobodo, enakost in bratstvo.

Andrej Rus je v razpravi o izjavi uvodoma poudaril, da programska izjava temelji na konceptu nove politike, ki naj bi prekinila z obstoječim "pregretim strankarskim prerivanjem". Trenutno po njegovih besedah v slovenski politiki poteka boj vseh proti vsem, za kar je krivo dejstvo, da se od politike živi. Kot je še dejal, je treba prekiniti z delitvami na naše in vaše in začeti z delitvijo na dobre in slabe. Pod pojmom nova politika si Rus predstavlja življenje za politiko in ne stran od nje, obenem pa je poudaril tudi pomen delovanja v javnem interesu.

Članica Bernarda Jeklin je dejala, da jo zelo veseli, da na konvenciji skoraj nikogar ne pozna, čeprav sicer pozna veliko ljudi. "To, da ne poznam veliko ljudi, pomeni, da je to neka nova družba, neka nova energija in novi ljudje, ko hočejo res nekaj spremeniti. To me zelo veseli." Po mnenju Jeklinove ni nobene tragedije v tem, da so se na konvenciji sporekli o tem, ali naj bo predsednik podmladka stranke avtomatično član kolegija predsednika ali ne. "To je povsem normalno in samo kaže na to, da smo odprta družba," je dejala Jeklinova.

Jože Gerkeš je ugotovil, da je izjava eden redkih dokumentov, ki ne vsebuje izraza lizbonska deklaracija. "Slednje pomeni, da izjava ne sledi vsem drugim podobnim dokumentom, ampak je unikatna in posebna. Programski dokument je svoboden in odprt, kar pomeni, da je zazrt v prihodnost. Zato izjavo vidim kot izjavo, ki daje jasne obrise nove politike."

Izjava sicer določa, da vrednote stranke izhajajo iz osnovnega liberalnega in svobodomiselnega okvira, ki poudarja svobodo, enakost in bratstvo. Stranka si bo kot piše v izjavi, zavzemala za transparentno politiko, pravičen družbeni razvoj, večjo konkurenčnost gospodarstva, odprto družbo, razvoj talentov in sodobno razvojno politiko. Na področju konkurenčnosti gospodarstva si bo stranka prizadevala za povečanje konkurenčnosti okolja. "Odpravili bomo monopole in povečali konkurenco na področju nemenjalnega sektorja. Vlogo države bomo zmanjšali neposredno z umikom države in paradržavnih inštitucij, kot sta Kad in Sod, iz lastniške strukture podjetij, prodaje kapitalskih deležev Kad in Sod pa bodo potekale z javnimi razpisi," je zapisano.

Pri odpiranju družbe bo glavna skrb stranke socialni kapital oziroma vključenost vseh segmentov družbe. "Gospodarsko uspešnost in družbeno blaginjo presojamo po tem, koliko so na boljšem ranljive družbene skupine. Če se s povečanjem družbene blaginje ne izboljšuje njihov družbeni položaj, če ustvarjanje bogastva povečuje absolutne premoženjske razlike ter razlike v priložnostih in možnostih, se bomo zavzemali za ukrepe, ki bodo prispevali, da blaginja deluje v korist vseh," so zapisali v izjavi.

Pri razvoju talentov si bo stranka zavzemala za lažjo dostopnost do šol, sodelovanje visokošolskih partnerjev in povečanje sredstev za raziskave in tehnološki razvoj, pri okoljski politiki pa za večjo obdavčitev naravnih virov energije, hitrejše zmanjševanje toplogrednih plinov in spremembo prometne politike.