Golob za rešitev gneče na cestah predlagal spremembo cen nočnih vinjet

"V zadnjih mesecih je prometna pretočnost na slovenskih avtocestah močno upadla, vsakodnevno se vozniki soočamo z daljšimi zastoji, po vsej Sloveniji pa stojijo večkilometrske kolone vozil," je v poslanskem vprašanju premierju izpostavil poslanec SDS Danijel Krivec. Zanimali so ga ukrepi, ki jih vlada načrtuje za odpravo takšnega stanja.

"Žal je dejstvo, da imamo v turistični sezoni ves čas zastoje in jih bomo imeli še en čas," je ocenil premier Robert Golob. Med razlogi je izpostavil vstop Hrvaške v schengensko območje, zaradi česar se je promet iz hrvaške smeri proti Avstriji skozi karavanški predor v enem letu povečal za več kot 15 odstotkov. "Tega nihče ni pričakoval, ampak to pomembno vpliva na to, da je žal zastojev tudi več," je dejal.

Dotaknil se je pobude iz vrst SDS, da bi bile cene tedenskih vinjet za osebna vozila, ki bodo uporabljene v nočnem času, nižje. "Tudi sam sem dal to pobudo na Dars. Dars je pripravil predlog, kako spremeniti cenovno politiko," je dejal, odgovor Darsa pa premier še čaka.

"Žal za zdaj podatki niso spodbudni in je proces bistveno bolj kompleksen, ker ga je treba še prijaviti v Bruselj in ga ne moremo samostojno sprejemati. Kljub temu pričakujem odgovor na to vprašanje, kakšni bi bili učinki spremembe cenovne politike vinjet, če bi šli v nočno tarifo oziroma različne urne tarife," je dejal in napovedal, da ga bo vlada, ko ga prejme, posredovala v DZ.

'Vlada pospešeno vlaga v železniško infrastrukturo'

Poudaril je, da vlada pospešeno vlaga v železniško infrastrukturo. "V letošnjem letu bomo za železniško infrastrukturo namenili 380 milijonov in prihodnje leto 420 milijonov evrov," je dejal, ob tem pa izpostavil, da bodo pravi učinki vidni šele čez nekaj let. "Vemo, da so vlaganja v infrastrukturo nekaj, kar zahteva leta in leta del," je dejal.

Ker je pritisk tovornega prometa na Slovenijo vsako leto večji, bo morala vlada po Golobovih besedah na cestni infrastrukturi ukrepati drugače, kot je mogoče nekdo razmišljal še pred leti.

"Načrtuje se tako razširitev ljubljanskega obroča kot tudi križišča na Kozarjah. To je edini način, da bomo določena ozka grla, ki se pojavljajo tudi zaradi osebnega in tovornega prometa, lahko razrešili vzporedno s tem, ko bomo povečevali premik tovornega prometa na železnice," je dejal.

"Govorim o vpadnicah, o štajerski vpadnici in o primorski vpadnici, ne o širitvi celotnega obroča, ker o tem nikoli nismo govorili. Govorim o tem, da je treba pospešiti pretočnost ob približevanju Ljubljani, tako iz štajerske smeri kot tudi s Primorske, govorim o razširitvi križišč, vpadnih križišč, govorim o tem, da tudi Dars načrtuje nove priključke v okolici Ljubljane, nove priključke, s katerimi bo skušal razbremeniti situacijo v bližini glavnega mesta," je med drugim še povedal predsednik vlade.

Golob: Strošek izgradnje Jek 2 po trenutnih ocenah 7000 evrov na kilovat

Skupni strošek gradnje drugega bloka Jedrske elektrarne Krško (Jek 2) je trenutno ocenjen na okoli 7000 evrov na kilovat moči, je razkril v odgovoru na poslansko vprašanje. 

Prvi mož Gena energije Dejan Paravan je na posvetu v Krškem pred dnevi dejal, da v družbi razmišljajo o reaktorju v razponu moči od 1100 do 1600 megavatov. Glede na končno odločitev o moči reaktorja bi skupen strošek Jek 2 znašal od nekaj manj kot osem milijard evrov do nekaj več kot 11 milijard evrov.

O izgradnji drugega bloka krške nuklearke je Goloba vprašala poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič.

Iz aktualne energetske bilance Slovenije je po besedah poslanke razvidno, da Slovenija pri izkoriščanju sončne in vetrne energije močno zaostaja za evropskim povprečjem. Vlada načrtov za uresničevanje jedrskega scenarija, ki je tudi zastopan v dolgoročni podnebni strategiji do leta 2050, ni opustila, kar dokazujejo tudi Golobove izjave na posvetu o prihodnosti jedrske energije v Sloveniji v Krškem.

Premier je ob tem spomnil, da bo z avgustom v njegovem kabinetu začela delovati posebna skupina, ki bo pripravila in vodila projekt Jek 2.

Golob je ob tem poslancem zagotovil, da bodo pripravili vse potrebno, da se bo pred dokončno odločitvijo o projektu Jek 2 natančno poznalo stroške in ostale podrobnosti izgradnje bloka. "In takrat bomo tudi sprožili referendum o tej odločitvi in iskali čim širši nacionalni konsenz za podporo izgradnji tega bloka," je dejal Golob.

Predstavil dva scenarija za izgradnjo

Premier je na posvetu navedel konkretne korake in ukrepe ter predstavil dva scenarija za izgradnjo drugega bloka. "Prosila bi vas, da tudi nam na kratko predstavite scenarij, na podlagi katerega bi bil Jek 2 zgrajen do leta 2037, ne glede na to, da se vsi skupaj zelo dobro zavedamo, da bi glede na trenutno zakonodajo drugi blok lahko zgradili kvečjemu do leta 2047," je poslanka vprašala svojega strankarskega šefa.

Golob je odgovoril, da je Slovenija jedrska država, kar pomembno določa naše odločitve glede prihodnosti. Pojasnil je, da bo Slovenija tudi v prihodnje stavila na mešanico obnovljivih virov energije na eni ter jedrske energije in hidroenergije na drugi strani.

V družbi Gen energija kot nosilcu projekta so po Golobovih besedah pripravili izračune, kako hitro lahko v skladu z obstoječo zakonodajo računamo na izgradnjo drugega bloka. Po njihovih ugotovitvah bi z obstoječo zakonodajo Jek 2 zgradili leta 2047.

"Odgovor, ali je to nekaj, kar si lahko privoščimo, je zelo jasen: Ne. Če želimo zgraditi drugi blok, potem moramo to narediti hitreje, predvsem pa moramo spremeniti zakonodajni okvir, ki nam bo to omogočil," je bil jasen Golob.

Po projekcijah Gen energije bi se v tem primeru Jek 2 zgradilo najhitreje do leta 2037.

V DZ tudi o padcu industrijske proizvodnje zaradi prestrukturiranja

Golob je odgovarjal še na poslanska vprašanja glede padca industrijske proizvodnje v državi. Nanj je opozoril poslanec NSi Janez Žakelj. "V aprilu je bil padec industrijske proizvodnje v Sloveniji 7,9-odstoten, kar je največ med državami območja evra," je dejal ter vlado pozval k takojšnjemu odzivu s pripravo celovitega odzivnega akcijskega načrta.

Golob je te številke potrdil, a kot je dejal, odsevajo prestrukturiranje industrije. "V celotni Evropi energetsko intenzivna podjetja zmanjšujejo svojo proizvodnjo, tudi v Sloveniji," je dejal. Med poglavitnimi vzroki za to je radikalno zvišanje cen energentov kot enega od ključnih vložkov za energetsko intenzivna podjetja.

Vseeno se obseg bruto domačega proizvoda (BDP) zvišuje, v prvem četrtletju je bila gospodarska rast z 0,6 odstotka bistveno nad evropskim povprečjem, je nadaljeval. Vsa gibanja so po njegovih besedah v skladu z napovedjo Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar): "Slovenija si lahko obeta dvig BDP do konca leta, res pa je, da ne bo izhajal iz predelovalnih dejavnosti in industrije."

Gospodarsko rast poganjajo gradbeništvo in turizem

Gospodarsko rast trenutno poganjajo gradbeništvo in storitve, tako turizem kot tudi informacijsko-telekomunikacijske storitve. "Na teh treh področjih Slovenija prehiteva napovedi in ta tri področja so tista, ki v resnici poganjajo gospodarsko rast v tem trenutku," je zatrdil. Medtem se bo prestrukturiranje energetsko intenzivnih podjetij nadaljevalo.

Rast bi bila sicer lahko po njegovih besedah še višja, če se industrija in celotno gospodarstvo ne bi soočala s pomanjkanjem delovne sile. V Sloveniji imamo trenutno rekordno nizko stopnjo brezposelnosti, je dejal. Ključno se mu zato zdi zagotoviti čim več kvalificirane delovne sile, da bo gospodarstvo lahko dohajalo povpraševanje. Ob tem je spomnil na nedavni sprejem novele zakona o tujcih, s katerim se bo olajšalo podaljševanje delovnih dovoljenj, pa tudi pridobivanje novih.