Poseben zakon za obvladovanje krize pri oskrbi z energijo

Glede na osnutek, pripombe na katerega ministrstvo pričakuje do 26. septembra, bo lahko vlada v primeru dejanskih ali predvidenih motenj pri oskrbi z električno energijo in plinom razglasila višjo ali nižjo stopnjo tveganja pri oskrbi z energijo. Nižja stopnja tveganja bo pomenila pripravo na krizo na področju oskrbe z energijo ter med drugim obveščanje energetskih družb in odjemalcev, naj se pripravijo na krizne razmere in izvedejo možne ukrepe.

Višja stopnja pa bo pomenila krizo na področju oskrbe z energijo, ker bodo že razglašene izredne razmere pri oskrbi z zemeljskim plinom in krizno stanje v sektorju električne energije, zaradi česar bo treba izkoristiti vse nacionalne potenciale za proizvodnjo električne energije in toplote. Vlada bo lahko družbam v državni lasti s sklepom neposredno naložila izvedbo ukrepov za zanesljivo oskrbo z energijo.

V času razglašene višje stopnje tveganja se pri obratovanju elektrarn ter naprav za soproizvodnjo toplote in elektrike in drugih naprav, za katere je potrebno okoljevarstveno dovoljenje, zaradi zamenjave goriva ne bodo uporabljala določila iz okoljevarstvenih dovoljenj glede goriva in mejnih vrednosti emisij. Od določil okoljevarstvenih dovoljenj bodo lahko odstopali, dokler ne bo napovedano preseganje alarmnih vrednosti žveplovega dioksida ali dušikovega dioksida v zraku ali bodo te že presežene.

Poleg tega bo lahko v času razglašene višje stopnje temperatura Save pod Nuklearno elektrarno Krško (Nek) od 1. oktobra do 31. aprila za 3,5 stopinje C višja od temperature reke na odvzemu za potrebe Neka. To je 0,5 stopinje C višje, kot je določeno sicer.

Vlada bo predvidoma lahko z uredbami določila temperaturo ogrevanja oz. hlajenja v javnih stavbah ter predpisala omejitve osvetljevanja stavb, prostorov ali površin.

Končni odjemalci naj bi si prizadevali zmanjšati porabo plina in elektrike

Na področju plina bo moral nosilec bilančne skupine zagotoviti skladiščenje plina v drugih državah članicah EU na 1. november tekočega leta v obsegu, ki bo enak vsaj 15 odstotkom povprečne letne dobave plina te bilančne skupine končnim odjemalcem v Sloveniji v zadnjih petih letih. Predvidenih je do 300 milijonov evrov državnih jamstev za nakup plina v državah izven EU. Osnutek za primer razglašene nižje stopnje tveganja predvideva oblikovanje dodatnih rezerv nadomestnega goriva za plinske elektrarne za čas, ko bi morale proizvajati električno energijo, plina pa ne bi bilo na voljo. Do sproščanja teh dodatnih obveznih rezerv bi prišlo v razglašeni višji stopnji tveganja, in sicer do ravni, da bodo še zagotovljene obvezne zaloge nafte in naftnih derivatov (za 90 dni).

Osnutek predvideva tudi, da bi si končni odjemalci prizadevali zmanjšati porabo plina in elektrike v obdobju od 1. oktobra 2022 do 31. marca 2023 za vsaj 15 odstotkov v primerjavi z njihovo povprečno porabo plina v obdobju od 1. oktobra do 31. marca v minulih petih letih. Po osnutku bi morale državne družbe, ki bi investirale v proizvodne naprave za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije z instalirano močjo 250 ali več megavatov, polovični delež letno proizvedene električne energije razdeliti gospodinjskim odjemalcem v Sloveniji in oblikovati skupnost za oskrbo.

Predvideno je, da bodo imeli odjemalci zemeljskega plina pravico, da se ne bodo priklopili oz. se bodo lahko odklopili od sistema za distribucijo plina ne glede na določbe o prioritetni rabi energentov, o obvezni priključitvi na omrežje za distribucijo plina in o obvezni uporaba plina za ogrevanje stavb in pripravo sanitarne tople vode, ki so določene v lokalnih energetskih konceptih, občinskih prostorskih načrtih ali drugih aktih lokalnih skupnosti, ter pri tem ne bodo plačali pogodbene kazni. Po pogodbah o dobavi plina, veljavnih na dan uveljavitve zakona, ne bo dovoljeno zaračunavati kazni zaradi nižje porabe plina, kot je pogodbeno dogovorjena.

Koncesionarji za gospodarsko izkoriščanje vode za proizvodnjo elektrike bodo za obdobje od leta 2022 do leta 2025 plačali koncesijo v enaki višini, kot so jo v letu 2020. Elektriko za izgube na prenosnem in distribucijskem elektroenergetskem omrežju bodo v primeru, da bo cena na madžarski borzi zadnji dan junija tekočega leta za prihodnje leto presegala 120 evrov na megavatno uro, zagotavljali proizvajalci električne energije, ki so neposredno ali posredno v 100-odstotni državni lasti, in sicer po stroškovni ceni.

Golob zadovoljen z zavedanjem o nujnosti sodelovanja v energetski krizi

Posvet je bil po besedah premierja Roberta Goloba ciljno usmerjen v področje energetike, predstavljeni so bili štirje zakoni, od katerih sta bila dva že predstavljena javnosti, dva pa sta na novo, in sicer novela zakona o oskrbi s plinom ter zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo. "Gre za nov okvir, s katerim vlada dobi podlago, da lahko v bodočih tednih in mesecih aktivno poseže na trg z energenti. Na ta način bomo lahko stabilizirali ne samo sedanjo situacijo, ampak predvsem oskrbo prihodnje leto," je dejal.

Ocenil je, da je bila razprava na srečanju konstruktivna in da večjih razhajanj o nujnosti in potrebnosti teh zakonov ni, bili pa so predlogi za dopolnitve. "Tako da verjamem, da bomo enako nadaljevali, ko se znova vidimo in ko bomo imeli na dnevnem redu širšo makroekonomsko sliko," je dodal. Po njegovih besedah je najpomembneje, da se vsi zavedajo, da Evropa stopa v res težko energetsko situacijo, in da so enotni, da je sodelovanje nujno.

Golob je ocenil, da so največji izziv "nedelujoči energetski trgi, ki brez konkretne likvidnosti, brez poslov dvigujejo cene in zahtevajo dodatne finančne odlive in s tem slabijo energetske družbe, ki bi morale biti osredotočene na reševanje situacije v bodoče".

Prvi ukrep mora biti to, da Evropska komisija zelo odločno in hitro poseže na energetske trge, predvsem na terminske energetske trge, ki so danes glavni problem in izvor težav, je dejal Golob in napovedal, da bodo o tem spregovoril tudi na srečanju s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen na Bledu. Slovenska vlada je po Golobovih besedah danes zjutraj tudi posredovala zahtevo za nujen sklic srečanja ministrov EU na to temo.

Janša, da je bil posvet koristen, tudi zaradi sodelovanja stroke

Predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša je medtem ocenil, da je bil posvet koristen, tudi zaradi sodelovanja stroke. "Glede na to, da gre v glavnem za blaženje posledic energetske draginje, tukaj zelo velikih razhajanj ni. Razlike so, zato bo naša poslanska skupina vložila določene amandmaje k zakonom, ampak to trenutno ni ključna tema. Vesel sem, da smo se danes dotaknili tudi ključne teme - vzroka za to stanje, zaradi katerega smo apelirali na vlado, da je bolj aktivna, da vrši večji pritisk na tiste, ki imajo v rokah škarje in platno v Bruslju," je dejal.

Visokih cen elektrike, je dodal, namreč ne določa trg, ampak v glavnem formula Evropske komisije, s katero je ta želela zmanjšati delež ogljičnih virov v strukturi proizvodnje elektrike. "To je bil dober namen, vendar smo trenutno v situaciji, ko iščemo rešitev za to, da bi kratkoročno dobili čim cenejša ogljična goriva, ki se jih želimo dolgoročno znebiti. V tej situaciji je ta formula škodljiva," je ocenil.

Po njegovih besedah je ključna težava to, da se formula doslej ni spremenila, kljub temu da je Evropska komisija njene spremembe obljubila do maja letos. "Ker cene, ki se zdaj pojavljajo na tako imenovani borzi za januar, ki gredo prek 1000 evrov za megavatno uro, predstavljajo grožnjo po velikem padcu tako standarda kot gospodarske proizvodnje in, če hočete, evropskega načina življenja," je dejal Janša in izrazil upanje, da bodo o tem spregovorili tudi na blejskem strateškem forumu.

Janša meni, da vojna v Ukrajini sicer vpliva na cene energentov, a ne v takšni meri, kot se to izraža v cenah energije. "Vojna v Ukrajini pomaga zakrivati ta problem, v ozadju pa so seveda dobički, ne samo Moskve, ampak tudi številnih evropskih multinacionalk, ki 'kasirajo' desetine milijard evrov in prek svojih lobistov vplivajo na to zamudo, do katere prihaja v Bruslju," je dejal.

Tonin: Pri pomoči najranljivejšim moramo biti pozoren tudi na nižji srednji razred

Predsednik opozicijske stranke NSi Matej Tonin je dejal, da so k načrtovanim ukrepom podali nekaj dodatnih predlogov, med drugim da se predvideni znesek pomoči gospodarstvu s trenutnih 40 milijonov evrov poveča ter da je treba biti pri pomoči najranljivejšim pozoren tudi na nižji srednji razred, saj da se v primerih, ko imata dva zaposlena z otroki malenkost višjo plačo od minimalne, že pojavljajo kalkulacije, ali komu morda izplača ostati doma.

Tonin je po lastnih besedah na srečanju poudaril, da mora Slovenija vložiti vse napore v to, da bi prišli do celostnega evropskega odziva. "Če potegnemo vzporednico s covidno krizo: ko je vsaka evropska država poskušala problem reševati sama, je bilo veliko tekmovalnosti in težav, šele ko smo stopili skupaj in določene ukrepe kot EU peljali skupaj, ko smo tudi zagotovili dodaten denar, so se potem pokazali pravi rezultati," je dejal in dodal, da je sedaj pri elektriki podobno, ko posamezne države sprejemajo parcialne ukrepe. Tudi v NSi so vlado pozvali, da vloži vse svoje napore, da bi bil na ravni EU dosežen končen dogovor glede izračunavanja cen elektrike.

Predsednica koalicijske SD in zunanja ministrica Tanja Fajon je srečanje označila kot koristno. Po njenih besedah paket ukrepov predvideva milijonske ukrepe, verjetno pa bodo morali za naslovitev energetske in prehranske draginje slediti milijardni. Izrazila je zadovoljstvo, da so dobili zagotovila stroke, da so z ukrepi na pravi poti.

'Za subvencije gospodinjstvom in gospodarstvu bo potrebnega več denarja'

Ekonomist Bogomir Kovač je glede štirih predstavljenih zakonov dejal, da dajejo osnovo za ukrepanje, da pa je predvideni finančni okvir le prvi korak, saj da bo za subvencije gospodinjstvom in gospodarstvu potrebnega mnogo več denarja.

Kovač meni, da bo stanje na evropskih energetskih trgih pozimi in spomladi v veliki meri odvisno od tega, kako bo ukrepala Evropska komisija ter kako se bo poraba - zaradi recesije ali racionalizacije porabnikov - zmanjšala. "Vse je odvisno od tega, kako se bo gibala ponudba. Pri plinu imamo rezervo v tem, da sistem robustno deluje in da so skladišča za mesec, dva zapolnjena. Pri električni energiji gre pa za to, kako umiriti cene - kajti tukaj je sporna inflacija špekulativnih cen, ne sama ponudba," je ocenil Kovač in izrazil pričakovanje, da bo povpraševanje prihodnje drugo četrtletje upadlo, saj da bo v Evropi in drugod po svetu recesija globlja, kot se sedaj napoveduje.

Direktor sistemskega operaterja prenosnega elektroenergetskega omrežja Eles Aleksander Mervar je izrazil pričakovanje, da bo Evropska komisija začasno ustavila trgovanje na terminskih borzah, saj da so te borze nelikvidne. Slovenija ima po njegovih besedah trenutno drugo najvišjo ceno elektrike v Evropi, in sicer zaradi uvozne odvisnosti.

Od predstavljenih zakonskih predlogov je Mervar izpostavil tistega za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo, ki da bo omogočil, da bo lahko elektroenergetski sistem, če bo prišlo do "kakšnih neljubih situacij", sploh lahko funkcioniral - med drugim je namreč predvideno, da bi lahko 11 plinskih enot s skupno močjo 500 MW za proizvodnjo elektrike uporabljalo tudi kurilno olje ter da bi se lahko uporabile državne naftne rezerve.