'Z januarjem sodnikom in tožilcem dodatek v višini 600 evrov bruto'

Ne le zdravniki, tudi sodniki so nezadovoljni s svojimi plačami. Po njihovem so kot funkcionarji v neprimerno slabšem položaju od zakonodajne in izvršilne veje oblasti. Z vlado so sodniki na to temo že govorili, jeseni jim je obljubila, da bo do tega poletja uredila vse funkcionarske plače. Tako sodni svet kot občni zbor sodniškega društva je zdaj obiskal premier Robert Golob. 

Na Pravni fakulteti v Ljubljani se je na občnem zboru sodniškega društva zbralo več sto sodnikov iz vse Slovenije. Združila pa naj bi jih prav jeza zaradi prenizkih plač. "Da pokažemo svojo resnost, smo se odločili, da bomo s 1. januarjem sprejeli dodatek k vašim plačam," je Golob dejal zbranim. Prejeli naj bi ga funkcionarji v pravosodnem sistemu, tudi tožilci. "S tem hočemo pokazati, da ne dajemo samo obljub," je navedel Golob.

Po njegovih besedah naj bi šlo za nominalno 600 evrov bruto dodatka vsak mesec. "S tem želimo postaviti izhodišče za to reformo," je dejal. Starejši bodo procentualno dobili manj. "Hočemo, da je ta dodatek tisti, ki jasno pove, kje bomo startali kasneje," je navedel. Ob tem je dodal, da bo leto 2023 leto reform. Te ne bodo le pri plačnem sistemu, ampak tudi pri zagotavljanju avtonomije sodne veje oblasti, je zatrdil.

Golob je novico sporočil na občni seji sodniškega društva, na kateri so se sodniki po besedah predsednika Vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča zbrali zaradi nezadovoljstva nad neuresničenimi pričakovanji glede sodniških plač. "To traja že desetletje. Sodstvo ni slišano," je poudaril.

Ena temeljnih zahtev za neodvisnost sodstva je materialna neodvisnost sodstva in prva postavka za to so sodniške plače, je dejal Florjančič. Po njegovih besedah namreč dostojne sodniške plače niso samo varuh pred korupcijskimi tveganji, ampak so varuh tega, da sodnik lahko vso energijo posveti sodniškemu delu, zato da mu ni treba iskati drugih finančnih virov za dostojno preživetje. Sestavni del sodniškega poklica je nezdružljivost z ostalimi deli, zato da ne bi bili ukleščeni še v kakršnekoli druge položaje ali razmerja, ki bi imeli vpliv na njihovo sodniško delo, je izpostavil.

Sodnike je v prizadevanjih za dostojne plače na zboru podprla tudi nekdanja sodnica, danes pa predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Že pred zborom so se o plačnem položaju sodnikov oz. nesorazmerjih, ki obstajajo med plačami sodnih funkcionarjev in funkcionarjev ostalih dveh vej oblasti, s predstavniki vlade pogovarjali tudi člani Sodnega sveta. Seje slednjega so se namreč udeležili premier Golob ter ministrici za pravosodje in javno upravo Dominika Švarc Pipan in Sanja Ajanović Hovnik.

Predsednik Sodnega sveta Vladimir Horvat je po seji izrazil zadovoljstvo, ker sta na sestanku tako predsednik vlade kot ministrica za javno upravo pojasnila, da se bodo začele stvari na plačnem področju vendarle premikati. Predsednik vlade pa je tudi z načinom komunikacije spodbudil upanje, da je dialog in spoštljiv odnos med posameznimi vejami oblasti "tista prava pot", je bil zadovoljen.

Golob je po srečanju poudaril, da se je z veseljem odzval na povabilo predsednika Sodnega sveta. Kot je dejal, je napovedal, da bo v letu 2023 pravosodni sistem "zagotovo eden tistih sistemov, ki se bo v tem letu v marsičem izboljšal".

Golob je na občnem zboru sodniškega društva sicer dejal tudi, da so sodniške plače od leta 2008 realno padle za pet odstotkov. V tem istem obdobju so zrasle plače ostalim v javnem sektorju za 15 odstotkov, razlika je torej 20 odstotkov. "Takšna so dejstva in se jih zavedamo," je dejal Golob.

Ajanović Hovnik: Dodatek bo v resnici prejemek, ki bo z reformo plačnega sistema postal stalen

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik se je strinjala, da je bilo vrednotenje dela sodnikov podcenjeno, saj bi se morala plačna lestvica enotnega plačnega sistema usklajevati. Dodatek, ki ga je napovedal Golob, pa bo v resnici prejemek, ki bo z reformo plačnega sistema postal stalen. Reformo sicer napoveduje že za letos, njena izhodišča bodo predstavljena na koalicijskem vrhu 18. januarja, skrajni rok za končanje pogajanj o njej pa je napovedala za 30. junij.

"Jaz se lahko pogajam samo za naprej, to je tudi moja pristojnost. Za vse ostalo pa nimam mandata," je Ajanović Hovnik odgovorila na vprašanje ali se bodo plačna nesorazmerja sodnikov odpravljala tudi za nazaj.

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je dejala, da razume nestrpnost sodnikov, saj da je razumljivo, da če nekdo čaka deset let in več na uskladitev plače, rešitve pričakuje čez noč. Kot je dejala, so glede tega z ministrstvom za javno upravo že imeli dva sestanka, nanj pa so tudi že poslali ključna izhodišča. "Potrebovali smo nekaj časa, ampak zdaj vas res slišimo," je zagotovila.