Golob: Vse bistvene investicije v proračunu ostajajo

Škoda po avgustovski ujmi s poplavami in plazovi je ocenjena na 9,9 milijarde evrov, kar vključuje tudi stroške obnove in to takšne obnove, da se bo povečala odpornost na podobne naravne nesreče. "Ravno krepitev odpornosti pomembno zvišuje to oceno," je v predstavitvi proračunskih dokumentov Golob utemeljil zvišanje številke glede na prejšnje ocene škode.

Vse škode se ne bo dalo odpraviti v letih 2024 in 2025. Za ukrepe na plazovih, za katere sta predvideni dve milijardi evrov, in na vodotokih, za katere bodo potrebne 3,3 milijarde evrov, bo potrebnih pet let ali več, je dejal premier.

Bosta pa v letošnjem in v proračunih za prihodnji dve leti za ukrepe za prebivalstvo, gospodarstvo ter občinsko in državno infrastrukturo namenjeni več kot dve milijardi evrov, in sicer letos 600 milijonov, leta 2024 1,1 milijarde in leta 2025 okoli 500 milijonov evrov.

"Ti dve milijardi evrov pomembno zaznamujeta in sta glavni razlog, zakaj imamo spremembe proračuna za leto 2024 pred seboj," je dejal premier.

Predlog sprememb proračuna za leto 2024 predvideva za 14 milijard evrov prihodkov (v sprejetem proračunu 13,8 milijarde evrov) in 16,2 milijarde evrov odhodkov (v sprejetem proračunu 15,5 milijarde evrov). Proračunski primanjkljaj bo tako predvidoma znašal 2,2 milijarde evrov oz. 3,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), javnofinančni primanjkljaj pa 3,8 odstotka BDP.

Za skoraj eno odstotno točko bo primanjkljaj zvišalo odpravljanje posledic poplav. "Če poplav ne bi bilo, bi bil proračun znotraj fiskalnih pravil," je dejal Golob.

Ne glede na poplave pa bo skupni obseg investicij praktično enak oz. bo višji, kot predvideva sprejeti proračun za 2024. "Vse bistvene investicije ostajajo v teku, nobena od investicij, ki je v teku, se ne zaustavlja," je dejal in dodal, da se hkrati večajo sredstva za znanstveno-raziskovalno dejavnost. Dodal je, da se kljub izrednim razmeram (zaradi poplav, op. STA) ne ustavlja tisti del proračuna, ki je namenjen krepitvi gospodarstva in infrastrukture.

"Ravno zaradi tega podatka verjamem, da bomo lahko tudi iz te krize, iz popoplavne obnove, izšli kot družba močnejši. Ne samo da bomo poskrbeli za obnovo, ampak bomo poskrbeli tudi za to, da se vlaganja ne zaustavljajo. To me navdaja tudi z zmernim optimizmom, da bo ne glede na to, da proračun nastaja v izjemno težkih okoliščinah, za Slovenijo tudi dober," je sklenil premier.

Boštjančič: Proračuna nujni odziv na poplave

Vlada je pri pripravi sprememb državnega proračuna za leto 2024 in predloga proračuna za leto 2025 upoštevala prioritete in makroekonomske okvire, pri čemer je izhajala predvsem iz jesenske napovedi gospodarskih gibanj urada za makroekonomske analize in razvoj, pa je ob predstavitvi predlogov v DZ pojasnil finančni minister Klemen Boštjančič.

Ker bo za obnovo po poplavah in pomoč gospodarstvu treba zagotoviti znatna sredstva, so v predlogih obeh dokumentov sredstva prvenstveno načrtovana za ukrepe, povezane z odpravo posledic naravne nesreče. Po Boštjančičevih besedah je pri tem ključno, da se zagotavlja transparentnost porabe javnih sredstev.

Za odpravo posledic ujme bodo poleg sredstev iz državnega proračuna v prihodnjih letih na voljo tudi sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027.

V predlogu državnega proračuna za leto 2025 je medtem načrtovanih 14,6 milijarde evra prihodkov in 15,8 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj naj bi se znižal na 1,3 milijarde evrov oz. 1,8 odstotka BDP.

"Prihodnje leto se največ dodatnih sredstev glede na sprejeti proračun namenja za pomoč ob naravnih nesrečah, za varovanje okolja in okoljsko infrastrukturo ter zdravstveno varstvo, medtem ko se leta 2025 največ dodatnih sredstev glede na predlog sprememb proračuna za 2024 namenja politiki znanosti in informacijski družbi," je pojasnil minister.

Leta 2024 je za plače in prispevke predvidenih 1,7 milijarde evrov, leto pozneje pa 1,8 milijarde evrov. Boštjančič je ob tem izpostavil, da se vlada še vedno intenzivno pogaja s sindikati javnega sektorja glede plačne reforme. Implementacija reforme je sicer zaradi sprostitve in preusmeritve sredstev za sanacijo poplav predlagana za leto 2025, torej z enoletnim zamikom.

Vlada po ministrovih besedah kljub odpravi posledic naravne katastrofe ohranja ambiciozen investicijski plan za prihodnje leto. Investicijski izdatki so načrtovani v višini 1,2 milijarde evrov, leto pozneje pa v višini 1,4 milijarde evrov.

Približno tretjina sredstev bo namenjena za naložbe v promet in prometno infrastrukturo, sledijo odhodki za obrambo in zaščito ter sredstva, namenjena odpravi posledic naravnih nesreč, je med drugim pojasnil Boštjančič.

V torek se bo obravnava predlaganih dokumentov začela na dveh matičnih parlamentarnih telesih in se nadaljevala do ponedeljka, proračuna naj bi poslanci sprejeli na novembrski plenarni seji.