Golob: Tisti, ki imajo bistveno več premoženja, bodo pošteno plačali davke

Golob je tudi zanikal bojazni poslanca NSi Jožefa Horvata, da bo breme napovedanih vladnih projektov na koncu s povečanjem davčnih obveznosti padlo na davkoplačevalce. Horvat je v poslanskem vprašanju predsedniku vlade namreč spomnil na obljube in napovedi predstavnikov vlade v zadnjem času, kot so reforma plač v javnem sektorju, dodatek za sodnike in tožilce, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, gradnja 30.000 javnih najemnih stanovanj, dunajski stanovanjski model in izboljšanje zdravstvenega sistema. "Kdo bo vse to plačal?" je vprašal.

Golob je zatrdil, da za večino od naštetega ne bo potreben niti evro več. Potrebna sredstva so namreč zagotovljena v državnih proračunih za to in prihodnje leto, ki ju je lani jeseni potrdil DZ. "Zato je nekoliko neodgovorno, da se državljanke in državljane straši, kot da gre za nova dejstva," je dejal.

Vlada tako po njegovih besedah ne napoveduje nič novega. To velja tudi za davčno reformo, ki so jo napovedovali pred volitvami in tudi zapisali v koalicijsko pogodbo. Napovedal je znižanje obremenitve plač, a kot je poudaril, "nameravajo pred tem poskrbeti za to, da bo premoženje ustrezno ovrednoteno in da bodo tisti, ki imajo bistveno več premoženja od večine ostalih, za to premoženje pošteno plačali davke".

Več podrobnosti ni razkril, saj se nameravajo koalicijske stranke o davčni reformi najprej pogovoriti na vrhu, ki bo 15. marca. Takrat bo več znanega tudi o napovedani pokojninski reformi. Predloge zdravstvene in stanovanjske reforme ter reforme plačnega sistema v javnem sektorju je medtem vlada že predstavila.

Golob: Osnovne plače v javnem sektorju je treba spraviti v enoten sistem

Golob je dejal tudi, da naj bi plačna reforma osnovne plače spravila v enoten in primerljiv sistem. Pri razmerjih, o katerih govorijo, gre po njegovem za razmerje med osnovnimi plačami, med tarifnimi sistemi. Te vidi kot eno od ključnih točk, ki jih morajo spremeniti. Če ne bodo spremenili teh, potem ne morejo nasloviti ničesar.

Nobena od posameznih sindikalnih skupin po njegovem opažanju nima posluha za to, da se je nekaterim, denimo tožilcem, plača od uveljavitve veljavne reforme v resnici samo zmanjševala. "Kljub temu se tožilcem plača ne sme dvigniti, ker bodo sicer štrajkali vsi ostali. Zato o pravičnosti res ne moremo govoriti znotraj sedanjega sistema," je dejal v odgovoru na ustno poslansko vprašanje Milana Jakopoviča iz Levice, ki ga je zanimala načrtovana pot za odpravo plačnih neenakosti med poklicnimi skupinami zaradi dodatkov.

Poleg osnovnih plač in tega, da noben ne sme biti pod minimalno plačo, pa je ključno, da bodo znotraj panog in stebrov vzpostavili preglednost nad dodatki, je poudaril. Še bolj pomembno se mu zdi, da se začne končno vpeljevati pojem nagrajevanja in delovne uspešnosti. Ta delovna uspešnost danes deluje po enakem principu kot vse ostalo - do nje so praktično upravičeni vsi ali pa noben, ugotavlja. Kot nerazumljivo ocenjuje to, da je lahko 80 ali 90 odstotkov uslužbencev ocenjenih z najvišjo ceno.

Najlažje je podatke v plačnem sistemu po njegovi oceni primerjati tako, da se pogleda osnovne plače na eni strani in dejansko povprečna izplačila na drugi. "Takrat vidimo, kakšen je status posamezne interesne skupine, pa če to njim ustreza ali pa ne," je odločen.

Predlog za razmerje med najnižjo in najvišjo plačo v višini ena proti sedem pa so zahtevali sindikati javnega sektorja, ne pa vlada, je pojasnil. Po njegovem so sindikati tisti, ki hočejo višje plače, in sicer z namenom, da bodo imeli najbolj sposobni možnost napredovanja pri osnovni plači. Verjame, da bo zdravstvena reforma dala jasen odgovor glede tega, kakšne so primerne plače v zdravstvenem sektorju.

Na Golobove navedbe o tem, da je predlog za omenjeno razmerje prišel iz vrst sindikatov, pa so se odzvali v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS). "Konfederacija ni nikoli predlagala razmerja ena proti sedem, kaj šele, da bi ga zahtevala. Ravno nasprotno, gre za predlog vladne pogajalske skupine v okviru pogajanj o izhodiščih za prenovo plačnega sistema javnega sektorja, ki so bila sindikatom uradno predstavljena 9. februarja in nam isti dan tudi pisno posredovana," je zapisal predsednik KSJS Branimir Štrukelj.

Golob: Vlada ima ves čas v mislih gmotni položaj upokojencev

Premier Robert Golob je spomnil, da so kot pomoč za lažje premagovanje draginje uvedli več ukrepov, tako denimo energetski dodatek. Tega upravičenci po njegovem pojasnilu še vedno lahko dobijo, je dodal v odgovoru na ustno poslansko vprašanje Karmen Furman iz SDS o načrtih za boljše pokojnine. Poleg tega so bile po njegovem opozorilu novembra in decembra izplačane za 4,5 odstotka višje pokojnine, da bi upokojenci lažje počakali na redno februarsko uskladitev.

Še letos bo po njegovih besedah zagotovljena pokojnina znašala najmanj 700 evrov, kot piše v koalicijski pogodbi. "Tako tudi bo, saj leta še ni konec," je poudaril. Kot je pojasnil, imajo namreč vse koalicijske zaveze svojo časovnico.

Furmanova je predlagala, da DZ o premierjevem odgovoru opravi razpravo. DZ bo o predlogu odločal v torek.