Vlada sprejela novo zunanjepolitično strategijo Slovenije

Kot je na novinarski konferenci po seji vlade dejala zunanja ministrica Tanja Fajon, geopolitične razmere terjajo na novo postavljene usmeritve zunanje politike, tako da nova strategija odseva današnje dogajanje v svetu. "Naš skupni cilj je, da Slovenija v mednarodnem prostoru nastopa z enim glasom, z enotnim in jasnim sporočilom," je dejala.

Bistvo tega glasu je po njenih besedah zavzemanje za mir in za diplomatski dialog, medtem ko so glavna začrtana načela vključenost, odgovornost, varnost, solidarnost in znanje.

Kot je poudarila, je nov dokument na 15 straneh bistveno krajši od obstoječega, poleg tega pa je po besedah ministrice moderen in dostopen za vsakogar. Gre sicer za krovno usmeritev zunanje politike, ki zadeva vse pristojne državne institucije in zunanjepolitične akterje, iz nje pa bodo nato izhajali na posamezna področja prilagojeni izvedbeni akti.

Fajon dodaja še, da je strategija osredotočena na temeljne vrednote, ki temeljijo na mednarodnem, humanitarnem pravu, ustanovni listini ZN, človekovih pravicah in je kot taka "očiščena ideološko obarvanih usmeritev in interpretacij iz obstoječe strategije". "Strategija potrjuje tudi umeščenost Slovenije v jedrno Evropo, širi naše zunanjepolitične prioritete v globalni prostor," je še dejala.

Nova strategija bo nasledila aktualno, ki je bila sprejeta leta 2021 v času ministrovanja Anžeta Logarja. Fajon je kmalu po nastopu mandata napovedala novo strategijo, ki da bo Slovenijo vrnila v jedro EU.

Fajonova napovedala prizadevanja za poenoteno zunanjo politiko Slovenije

Ob začetku posveta je sicer Fajonova povedala še, da Slovenija v svetu pridobiva vse večjo mednarodno prepoznavnost in veljavo in da si je ugled z načelno politiko pridobila tudi kot članica v VS ZN. Izpostavila je dosedanjo aktivnost v iskanju miru in napovedala prizadevanja za poenoteno zunanjo politiko, ki govori z enim glasom.

Fajonova je v otvoritvenem nagovoru izpostavila številne izzive preteklega leta. "A smo s prizadevnostjo in vztrajnostjo v njem pustili jasno sled, saj Slovenija na mednarodnem prizorišču pridobiva vse večjo mednarodno prepoznavnost in veljavo," je prepričana.

Slovenija si je po njenem mnenju tudi v Varnostnem svetu ZN, kjer se izteka prvo leto njenega članstva, pridobila velik ugled kot država, ki je čvrst steber v zavezništvu za mir in ki vodi načelno zunanjo politiko brez dvojnih meril. Izpostavila je prizadevanja slovenske diplomacije na področju iskanja miru v svetu. Poudarila je pomen načelnosti in solidarnosti z Ukrajino in aktivnost glede konflikta na Bližnjem vzhodu.

V prihodnje vidi potrebo po reformi Združenih narodov, spremembe pa so nujne tudi v EU. Kot jamstvo kolektivne varnosti je izpostavila zvezo Nato. "Ostati mora hrbtenica transatlantskega sodelovanja in ključni prostor, tudi po sistemu vrednot, v katerem bomo zagotavljali kolektivno in nacionalno varnost," je poudarila.

V luči nekaterih nesoglasij, ki so zaznamovala zunanjo politiko Slovenije v preteklem letu, je obljubila, da bodo na ministrstvu v prihodnje "energijo vlagali v poenoteno zunanjo politiko, ki v Evropi in svetu govori z enim glasom".

Golob se je v današnjem nagovoru slovenskim diplomatom na 28. posvetu diplomacije na Brdu pri Kranju zahvalil zunanjemu ministrstvu in diplomatski mreži za trdo delo. Vidno vlogo je po njegovih besedah odigralo predstavništvo pri ZN v New Yorku v času, ko se svet sooča s številnimi izzivi.

Premier je v tem pogledu izpostavil menjavo oblasti v ZDA, ki bo imela velik vpliv na geopolitične razmere in trgovinske tokove po svetu. Kot zaskrbljujoče je označil napovedi o uvedbi carin, vendar ni želel napovedovati, kakšne spremembe bi lahko prinesla nova vlada v Washingtonu pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. 

"Na eni strani so obeti veliki, da zna ravno ta zamenjava administracije pripeljati [...] do zaustavitve spopadov. Nihče ne skriva teh pričakovanj, o teh tudi novi predsednik Trump sam govori. Prihodnji trije meseci bodo zagotovo pokazali, koliko je možnosti, da do česa takega pride, tako v Ukrajini kot tudi na Bližnjem vzhodu. Ne želim napovedovati ničesar, pa vendar se zdi, da smo ravno sedaj bližje miru ali pa vsaj zaustavitvi spopadov, kot smo bili v preteklih šestih mesecih," je dejal.

"Na drugi strani so precej bolj zaskrbljujoče napovedi o uvedbi carin, ne bom govoril o nobeni trgovinski vojni, ker je za to zagotovo prezgodaj, ampak napovedi carin tako do Evrope kot tudi do Kitajske, in Evropska unija bo morala redefinirati svojo pozicijo s tega vidika," je dodal.

Golob se je tako v svojem nagovoru ob političnem dogajanju posvetil gospodarskim izzivom, ki čakajo Slovenijo, EU in svet. Dejal je, da se porajajo številna vprašanja, ki so v glavnem povzeta v poročilu nekdanjega predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija, in Bruselj mora poiskati številne odgovore.

"Moramo najti način, kako bomo bistveno povečali sredstva za inovacije, raziskave in razvoj na eni strani, predvsem pa poskrbeli, da bo ta denar prišel do pravih učinkov tudi z vidika konkretnih globalnih produktov, na drugi strani najti načine, kako sprostiti znatna finančna sredstva, ki so danes bodisi vezana v varčevalnih vlogah evropskega prebivalstva ali pa celo naložbah čez lužo na ameriških borzah".

Kapitalska in finančna unija je po premierjevih besedah eden največjih izzivov trenutnega mandata nove Evropske komisije, pri čemer Sloveniji "ne kaže čisto najbolje, zato mora priti do pomembnega zasuka".