Golob v boj za poslanski mandat v Ljubljani

Volilne kandidatne liste v stranki še niso povsem zaprli, trenutno zaključujejo izbor zadnjih 15 kandidatov. Po besedah Roberta Goloba pa so izbirali med okoli 200 možnimi kandidati.

V Ljubljani bodo poleg njega kot predsednika stranke v boj za glasove volivcev poslali tudi Miroslava Gregoriča in Terezo Novak, ki sta javno izpostavljena tudi v času vojne v Ukrajini. Golob ob tem pričakuje, da bosta med temami volilne kampanje tudi okrevanje ter odziv vlade na humanitarno, energetsko in gospodarsko krizo, ki se obetajo. Tudi zato, ker "obstajajo odzivi, ki so učinkoviti in ambiciozni ter s katerimi bo lahko Slovenija iz krize izšla kot zmagovalka".

V stranki so jasno obsodili rusko agresijo na Ukrajino, pozdravljajo pa tudi deklaracijo o trenutnih razmerah v Ukrajini, ki jo je danes sprejel DZ. Kljub temu pa njihovo osnovno načelo, h kateremu pozivajo tudi vse politične akterje, ostajata iskanje rešitve in zagotavljanje miru. Po Golobovih besedah tako v stranki pričakujejo, da bo odbor DZ za zunanjo politiko kmalu sprejel jasno stališče, s katerim bo pozval vse politične akterje, da se vzdržijo vseh dejanj ali besed, ki vodijo v eskalacijo vojne.

Posledice vojne se izražajo tudi v humanitarni krizi. Golob je pozdravil enotnost politike in pripravljenost ljudi pomagati ukrajinskim beguncem. "Ključna naloga vlade in države pa je, da organizirata logistično in nastanitveno infrastrukturo," meni Golob.

Da ima Slovenija velik potencial za nudenje zatočišč beguncem in da so ljudje pripravljeni pomagati, je izpostavila tudi Novakova. Meni, da bi morala država izkoristiti solidarnostni moment, uskladiti vse akterje in vzpostaviti enoten sistem pomoči, obenem pa imeti načrt, kako v demografsko politiko vključiti tudi migrante in begunce.

Dogajanje v Ukrajini odpira tudi vprašanje jedrske varnosti. Gregorič pomirja, da tako uprava za varstvo pred sevanji kot tudi uprava za jedrsko varnost pozorno spremljata dogajanje v Ukrajini, pripravljeni pa so tudi vsi načrti ukrepov ob morebitni eskalaciji. Dogajanje spremljajo tudi v evropskem združenju za jedrsko varnost, za zdaj pa ni zaznati povečanega sevanja, v normalnih mejah so tudi drugi varnostni parametri, je še zatrdil Gregorič.