Golob: Spremembe na bolje niso lahke, a bomo pri njih vztrajali

Premier je v slavnostnem nagovoru na osrednji državni proslavi spomnil na leto 1990 in plebiscitarno odločitev volivcev za samostojno državo. Kot je dejal, so bili tedaj vsi po malem idealisti, niso pa bili naivni.

"Na plebiscit smo šli kot zrel narod, z vso težo zgodovinske odgovornosti. Nismo fantazirali o nemogočem. Vedeli smo, da je težko stati na lastnih nogah. Ampak vedeli smo tudi, da to zmoremo. In da znamo obrniti stvari. Na bolje," je izpostavil.

Pot do tja pa ni bila lahka, vodila je čez osamosvojitveno vojno in "katastrofalno tranzicijsko krizo, ki je razbila družine in uničila življenja".

A tudi danes spremembe na bolje niso lahke, je izpostavil. Četudi sebe in svojo vladno ekipo priganja s časovnicami, ki mnoge jezijo, Golob zatrjuje, da se zaveda, da spremembe ne morejo biti hitre.

"Ampak tako kot nam v devetdesetih letih kljub težavam nikoli ni bilo žal za plebiscit, tako bomo tudi zdaj odločno hodili po poti sprememb," je odločen premier. Pri tem so po njegovih besedah naredili tudi kakšen korak nazaj, in ga še bodo, če bo treba. "Ne iz negotovosti, temveč iz odgovornosti," je zatrdil.

Tako kot se od odraslega človeka pričakuje, da sprejme, kritiko, če je upravičena, se prilagodi in se popravi, je po Golobovem mnenju enako treba pričakovati tudi od zrele politike. Kot je napovedal, pa bodo na začrtani poti vztrajali.

Ob tem se je dotaknil nekaterih nalog, ki vlado čakajo v prihodnjih mesecih. Kot je zagotovil premier, bodo oblikovali smiselne, hitre in delujoče ukrepe za gospodarstvo, pazili na uravnoteženo proračunsko porabo, glasov in naklonjenosti si ne bodo kupovali "z bonbončki" za ceno javnofinančnega zdravja Slovenije.

Vnovič je napovedal tudi sredstva za raziskave. "Nikoli nam ne bo žal niti enega samega evra, ki ga bomo vložili v slovenski talent. Talenta imamo ogromno, toliko, da se čudi in nam ga zavida ves svet," je optimističen premier.

Hkrati pa je bil oster do zaničevanja Slovenije, teptanja njenih temeljnih institucij in trditev, da klavrno propadajo šolstvo, zdravstvo, sociala. Kot je opozoril, gre za sisteme, v katerih na tisoče ljudi trdo dela dan za dnem.

A eno je po Golobovih besedah kritičnost, drugo so zmerljivke. In slednje ga jezijo. "Zaradi prejšnjih generacij, ki so to državo sanjale in gradile, zanjo dale ugled, zdravje, tudi življenje, in zato, ker te zmerljivke preprosto niso resnične," je izpostavil.

"Slovenija ni idealna država, ker take ni. Je pa edina naša. Od Hodoša do Pirana, od Črnomlja do Kranjske Gore. Gradimo jo skupaj. Gradimo jo spoštljivo in odgovorno. Imejmo jo radi. In imejmo radi drug drugega," je pred dnevom samostojnosti in enotnosti pozval predsednik vlade.

Ob koncu je državljanom vesel in blagoslovljen božič. "In naj bo leto 2025 ena sama vztrajna, pogumna, radodarna, ponosna pot na bolje," je sklenil Golob.

Slavnostnemu nagovoru premierja je sledil umetniški del proslave, ki je bil tokrat v znamenju oddaje Izštekani na Valu 202, ki jo pripravljajo njeni ustvarjalci na čelu z avtorjem in voditeljem oddaje Juretom Longyko. Nastopajočim se je v večini točk pridružil tudi godalni orkester Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Podobno kot se glasbeniki v omenjeni oddaji podajo na pot v neznano, ki sprva vodi stran od sebe, v opuščanje starih konceptov in preseganje svojih omejitev, nato pa se vrnejo prerojeni, bolj živi, bolj sami svoji, smo se tudi Slovenci pred dobrimi tremi desetletji izštekali kot narod, so ob napovedi proslave zapisali na vladnem uradu za komuniciranje (Ukom). "Izštekani so pričakovanje nepričakovanega. Hoja po neuhojenih poteh. Ustvarjanje novega na temeljih preizkušenega. So prispodoba drugačnega, boljšega sveta," so dodali.

"Plebiscitarno enotni smo se podali v neznano, s stvaritvijo samostojne države smo zgodovinsko presegli sami sebe. Se prerodili kot nacija," so zapisali. To so sporočila, ki jih je v kratkih filmskih portretih zajel tudi režiser Klemen Dvornik.

Državne proslave so se udeležili predsednica republike Nataša Pirc Musar, predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, predsednik DS Marko Lotrič, predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin in predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević. Prisotnih je bilo tudi več članov vlade in poslancev DZ ter drugi visoki predstavniki političnega, družbenega in verskega življenja. Proslave so se udeležili tudi bivši predsedniki republike Milan Kučan, Danilo Türk in Borut Pahor.

Pred državno proslavo je potekala tudi slavnostna seja DZ, v teh dneh pa so že ali še bodo številne slovesnosti potekale tudi v drugih krajih po Sloveniji.

Z dnevom samostojnosti in enotnosti obeležujemo dogodke 26. decembra 1990, ko je takratna slovenska skupščina razglasila rezultate plebiscita, na katerem se je 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev izreklo za odcepitev Slovenije od tedanje Jugoslavije.