Golob: Sovražnemu govoru bomo napovedali vojno

Poleg drugega kroga predsedniških volitev in referendumov pa so pred nami tudi lokalne volitve, ki lahko temeljito premešajo politična razmerja na lokalnem nivoju. Bo Gibanje Svoboda ponovilo uspeh na parlamentarnih volitvah ali bo tudi na njih doživelo poraz, kot ga je v prvem krogu predsedniških? Tudi o tem smo se v oddaji 24UR ZVEČER pogovarjali s predsednikom vlade Robertom Golobom.

Slednji poudarja, da neuvrstitev Milana Brgleza v drugi krog predsedniških volitev ne kaže na poraz stranke. "Ne smemo pozabiti, da so predsedniške volitve vedno osebne volitve," je dejal in dodal, da je pri tem pomembno predvsem to, da so iskali skupnega kandidata, s katerim so želeli povezati koalicijo. "Pomembno je torej, da je leva sredina s tem imela na izbiro več kandidatov. Edina pomembna izbira pa je tista, ki jo postavijo volivci," je dejal.

Poudaril je tudi, da tu ne gre za kapital stranke. "Na predsedniških volitvah namreč ne nastopa stranka, temveč ljudje. Če so se volivci odločili, da jim je bližje Nataša Pirc Musar, s tem ni nič narobe. Tudi tretje mesto Milana Brgleza je dober rezultat," je jasen. Bi pa kot poraz dojeli, če v drugem krogu volitev ne bi zmagala kandidatka leve sredine. Iz izjave slednje bi sicer lahko razumeli, da ji je za podporo Gibanja Svoboda ali premierja vseeno. A Golob je dejal, da ljudi ne podpirajo zato, da bi se ti veselili njihove podpore. "Povemo pa, kateri kandidat nam je najbližji po vrednotah in kateri kandidat bo po našem mnenju najbolje opravljal funkcijo predsednika, v tem primeru predsednice. Vseeno pa je, kaj si o tem misli kandidat." Sam bo, kot je že večkrat dejal, volil Natašo Pirc Musar, saj verjame, da je kandidatka bližje vrednotam Gibanja Svoboda in tudi njegovim osebnim. 

"Ljudi pozivamo, da se drugega kroga predsedniških volitev udeležijo v čim večjem številu. Ne gre namreč podcenjevati, kaj lahko predsednik države z napačnimi vrednotami povzroči demokraciji in ustavnemu redu," je dejal ter ob tem spomnil na čas predsednikovanja Donalda Trumpa v ZDA. "Videli smo, do kakšnih posledic je pripeljal en predsednik s svojimi nedemokratičnimi vrednotami. Zagotovo si ne želimo, da bi se kaj takega lahko zgodilo v Sloveniji," je dejal. Na podlagi izkušenj zadnjih dveh let, ko je bil Logar vidni član vlade, ki je kršila ustavo, sam namreč nima nobenega razloga, da bi verjel, da se je zdaj spremenil, je dodal. "Ne želim si, da bi takšne vrednote zasedle predsedniško mesto."

Ob tem tudi ne verjame, da je Nataša Pirc Musar kandidatka davčnih oaz, kot to pravi Janez Janša. "Raje bi naslovil tisti del Janševe izjave, ko je dejal, da je Logar predstavnik vrednot ustavnosti. Dve leti smo bili priča, kakšen odnos je imela ta ekipa do ustavnosti v Republiki Sloveniji. Prepričan sem, da si nihče od 60 odstotkov volivcev, ki je na volitvah 24. aprila glasovalo za levo sredino, prav tako pa tudi tisti, ki so svoj glas levi sredini namenili v prvem krogu predsedniških volitev, ne želi, da se vrnemo v tisti čas."

Spomnil je tudi, da predsednica Slovenije ne bo imela nobenih pristojnosti na področju davčne zakonodaje: "Ta je namreč v celoti na strani izvršilne veje oblasti, torej vlade, ki jo vodim sam. Ne le, da ne zagovarjam davčnih oaz, temveč jim tudi ostro nasprotujem. Vlada bo tudi na tem področju skušala narediti več reda, morali pa bomo delovati mednarodno, saj tega ne moremo reševati le v Sloveniji."

'Včasih je treba kakšen zakon prilagoditi, da je pisan ljudem'

V torek je Golob v državnem zboru presenetil z napovedjo, da se bodo pokojnine redno uskladile za 4,5 odstotka, saj se bodo za toliko zvišale plače v javnem sektorju, v sredo pa je podpredsednica društva upokojencev sporočila, da te uskladitve nočejo, saj bi vlada s predčasno redno uskladitvijo nevtralizirala zahteve po izrednem zvišanju pokojnin zaradi inflacije, ki bi jim nato kmalu sledilo še redno zvišanje oziroma uskladitev. "Situacija je nekoliko komična," je slednje komentiral Golob.

Nenavadno se mu namreč zdi, da se nekdo odpove povišanju, še preden se sploh seznani z zakonskim predlogom, ki bi področje uredil še pred krizo in zimo, ne pa da bi čakal na uskladitev v februarju. "Zgledovali se bomo po ljudeh in njihovih željah, saj verjamem, da potrebujejo pomoč, še preden pride zima. Potem bo pa sledila tudi uskladitev, še vedno v skladu z zakonom v februarju," je dejal in poudaril, da je vsa razlika v tem, da bodo uskladitev v odstotkovno enakem delu, kot so to naredili v javnem sektorju, naredili še pri upokojencih. "To logiko pa zasledujemo tudi pri minimalni plači. Želimo namreč, da so vsi deležniki, pri katerih lahko vlada pomaga, čim prej deležni tega 4,5-odstotnega dviga." Ne želijo namreč čakati na drugo leto, ko so predvidene vse zakonske uskladitve, saj si verjamejo, da si ljudje zaslužijo, da dvig prejmejo zdaj, saj da tudi inflacija deluje zdaj.

A ob tem poudari, da je pokojninski zakon jasen in da je skrajni čas, da se tudi pri nas začne spoštovati pravne akte. "Včasih je treba narediti kakšno izjemo in kakšen zakon prilagoditi, da je pisan ljudem. Naš namen je, da ljudje dobijo tisto, kar jim pripada, in to čim prej. Vse ostalo pa je v resnici prestižno preigravanje, zdaj pa ni trenutek za prestižno preigravanje," je komentiral slednje.

Vendar pa se niso oglasili le v društvu upokojencev, dvig minimalne plače so kritizirali tudi delodajalci. Golob je poudaril, da je zgodba tu podobna. "V tem trenutku imamo polno zaposlenost. Gospodarstvo dela na polno, cene pa so za ljudi žal zrasle. Če kdaj, je prav zdaj trenutek, da se pokaže spoštovanje delodajalcev do svojih delavcev, da si ravno zdaj zaslužijo dvig minimalne plače," je poudaril. Ne želijo namreč le zaradi zakonske dikcije zavlačevati do zadnjega roka. Prav tako pa se mu zdi to nekoliko nespametno tudi s strani delodajalcev: "Če namreč ljudje ne bodo delali, gospodarstvo ne bo teklo."

Strinja se, da je treba zakone spoštovati, "a kdo pravi, da ne bomo dali tudi sprememb zakonov". "Vsi naši ukrepi bodo zakoniti. V četrtek bomo na vladi sprejeli izhodišča, ki jih bomo poslali na Ekonomsko socialni svet. Šele ko bomo opravili to razpravo, verjamem, da bomo naposled vsi prišli do skupne točke, šele takrat bomo vložili spremembo zakona. Ker je takšna pot legalno edina smiselna." 

"Ti isti delodajalci medtem od vlade zahtevajo, da pokrije razliko v ceni električni energije, zemeljskega plina ipd. Takrat jih ne moti, da posegamo na trgu. Vlada ima dolžnost, da ustvarja okolje, tudi na področju cen energentov, ki je globalno gledano konkurenčno. In tu smo naredili ogromno. Zdaj je čas, da ti isti delodajalci ob polni zaposlenosti poskrbijo tudi za svoje zaposlene," je jasen Golob.

Vlada poleg stalne sheme skrajšanega delovnega časa pripravlja tudi začasno shemo čakanja na delo med 1. januarjem in 1 aprilom. Na kaj bo vezana ta shema in katera podjetja oziroma zaposleni bodo upravičeni do nje? "Obstaja več kriterijev. Če bi na primer prišlo do zaostrene energetske situacije  in bi posledično v nekaterih podjetjih prišlo do zmanjševanja proizvodnje, bi tem podjetjem kompenzirali stroške delovne sile čakanja na domu. Drugi kriterij pa je v primeru razpada nabavnih verig," je odgovoril in poudaril, da bi v obeh primerih zasledovali interes ohranjanja kolektivov.

Omejili bodo dvig oskrbnin v domovih za starejše

"Tudi na področju oskrbnin bomo sledili enakemu principu. Sprejeli bomo sklep, da se lahko oskrbnine povišajo le za 4,5 odstotka, torej toliko, kot jim bomo zvišali pokojnine," je pojasnil premier. Razliko med 4,5 odstotka in upravičenimi dvigi stroškov pa bodo pokrili iz proračuna. "Vlada bo stopila vmes in tako del bremena povišanih stroškov domov prevzela nase," je zagotovil.

Tudi za razliko med tržno ceno energije in regulirano ceno bo poskrbela vlada. "Regulirana cena je taka, da si jo lahko prebivalstvo še privošči, tržna cena pa je v nekem trenutku bila tudi 10-krat višja od te," je pojasnil. Razliko bo delno krila skozi evropske delno pa skozi nacionalne ukrepe.

V četrtek bodo medtem odločali tudi o regulaciji nabavnih cen zemeljskega plina za sisteme daljinskega ogrevanja: "Tu bomo šli na princip, da bomo izenačili nabavno ceno sistema za daljinsko toploto z individualnimi odjemalci zemeljskega plina ter na ta način dosegli, da bodo cene toplote iz daljinskega ogrevanja znosne in bistveno nižje, kot bi bile sicer, če bi bilo to prepuščeno trgu."

KPK je Golobu izrekel opozorilo: 'Šlo je za zadevo neznatnega pomena'

Spregovoril je tudi o odločitvi protikorupcijske komisije, da je kršil določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. "Ko sem premoženje prijavljal prvič, sem ga popisal v celoti. Ko sem zapustil eno funkcijo in prešel na drugo, sem zapisal le, da sprememb ni bilo, nisem pa v celoti popisal svoje zemljiške lastnine. Opozorili so me, da moram to popraviti in še enkrat v celoti popisati celoten obrazec. To sem tudi storil mesec dni kasneje," je pojasnil in dodal, da že to, da mu je KPK izrekla le opozorilo, pove, da je šlo za zadevo neznatnega pomena. 

Nanj pa letijo tudi očitki o političnem kadrovanju v energetiki na vrhu podjetja Gen-i. "Nadzorni svet, v katerem sam ne sedim, je v torek Dejana Paravana imenoval v upravo Gen energije. Znotraj skupine Gen je iz podjetja Gen-i, ki je sicer največje podjetje v tej skupini, Paravana premaknil v upravo krovne družbe," je komentiral in dodal, da je Paravan v upravi Gen-i, ker je bil tudi najbolj sposoben. "V to upravo nisi prišel, če nisi bil dovolj sposoben. Poznam vse ljudi v energetiki – poznam tiste, ki so odšli, in tiste, ki prihajajo. Funkcije v energetiki torej ne bo dobil nihče, ki ni dovolj sposoben," je še zagotovil.

Kaj pa še en njegov sodelavec? Bo Tomaž Štokelj res postal novi šef HSE? "Ta postopek vodi nadzorni svet, kaj se bodo odločili, pa je  odvisno le od njih. Če pa sprašujete o mojem mnenju – tako v dr. Štoklja kot dr. Paravana imam zaradi njunih sposobnosti popolno zaupanje," je dejal.

Za kaj se Slovenija zavzema pri omejevanju cen plina na evropskem nivoju?

Slovenija si na evropskem nivoju prizadeva za dve stvari: "Na eni strani si prizadeva, da vzpostavimo široko zavedanje vseh evropskih držav, da lahko le enotni znižamo cene energentov in da nobena solo akcija ne more dati takšnega učinka, kot če delujemo skupaj. Drugi je pa to, kar smo uspeli doseči prejšnji teden v Bruslju, in sicer, da damo špekulantom na energetskih trgih jasen signal, da ne bomo dovolili manipulacij." Kot je poudaril, so cene takrat še isti dan strmoglavile za več kot 10 odstotkov. V eni noči je tako Slovenija strošek za energijo zmanjšala za 400 milijonov, vse od takrat pa so cene dodatno padale. "Od takrat Slovenija vsak dan privarčuje več kot 50 milijonov na dan," je dejal.

Referendumi in Nika Kovač

Ne vidi povezave med uspehom Milana Brgleza v prvem krogu volitev in uspehom na referendumu. "Ljudem je najbolj pomembno povedati, da gre za dve stvari. Prvič, da gre tri referendume, in drugič, da jih bo Gibanje Svoboda nagovarjalo, da se referenduma udeležijo in glasujejo trikrat za. To bo namreč pomenilo, da podpirajo delo naše vlade. Glasovanje proti pa bo pomenilo, da podpirajo delo opozicije, ki skuša blokirati delovanje vlade," je dejal.

V referendumsko kampanjo pa se bo medtem aktivno vključil tudi Inštitut 8. marec, ki ga vodi Nika Kovač. Ta je bila v torek deležna fizičnega napada v Ljubljani. Da je za takšno stanje v državi zaslužna ena sama stranka – SDS, je jasen Golob. "To, da je postal napad moškega na ženske nekaj samoumevnega, je nekaj, čemur moramo odločno reči ne," je jasen.

Kovačevi je medtem čestital za pogum, načelnost in srčnost,  da kljub napadu ostane v Ljubljani. A ob tem je poudaril, da Nika Kovač ni v ničemer povezana z vlado. "Zaradi vrednot, za katere se bori, ima moje spoštovanje. To pa sicer še ne pomeni, da imava vedno enako mnenje. Ker se spoštujeva, si dopuščava tudi to, da imava lahko drugačno mnenje," je dejal.

Ob tem je poudaril tudi, da bodo sovražnemu govoru napovedali vojno: "V tem trenutku smo začeli s pregledom zakonodaje v najnaprednejših evropskih državah in iskati rešitve, ki bi jih lahko učinkovito implementirali tudi v Sloveniji. Tu ne bomo imeli nobene tolerance. Kar se dogaja zdaj, je treba v celoti izkoreniniti."

Pa tudi o podpori Zoranu Jankoviću za župana Mestne občine Ljubljana in o vstopu Hrvaške v schengen. Podrobneje v videoposnetkih.