Robert Golob je poudaril, da se ne pogovarjajo o ukrepih za oddaljeno prihodnost, ampak so zaradi vseprisotnosti podnebnih sprememb nujni takojšnji ukrepi. Regionalne rešitve, kot so tiste v okviru barcelonske konvencije o varstvu morskega okolja in obalnih območij Sredozemlja, po njegovih besedah kažejo pot tudi za globalno podnebno konferenco COP28 v Dubaju.
"Slovenija je ponosna, da je prevzela predsedovanje Barcelonski konvenciji iz več razlogov. Tudi zato, ker smo zelo ponosni na svojo diplomacijo na področju voda," je dejal Golob. Poudaril je, da ko gre za okolje, ni meja. "Okolje je eno in to je okolje našega planeta. In res moramo ukrepati in delovati globalno. Ponosni boste na to, kar bo Slovenija zagovarjala v prihodnjih dveh letih," je poudaril.
Poleg tega si Slovenija kot ena od pionirjev na področju vodne diplomacije želi izkoristiti tudi svoj mandat nestalne članice varnostnega sveta ZN za to, da svetu predstavi svoje izkušnje in rešitve ter tako prispeva k sprejetju boljših odločitev za vse. Izpostavil je, da je Slovenija močno vključena v diplomatska prizadevanja na področju okolja, vode, miru in varnosti. "To bo ena glavnih prednostnih nalog našega mandata v Varnostnem svetu Združenih narodov v letih 2024 in 2025," je poudaril.
Prizadevanja za zaščito Sredozemskega morja želi združiti tudi s sodelovanjem v podonavski makroregiji, je še povedal predsednik vlade.
Namestnica izvršne direktorice Programa ZN za okolje (Unep) Elizabeth Maruma Mrema je poudarila, da je barcelonska konvencija nastala veliko pred drugimi mednarodnimi organizacijami za boj proti podnebnim spremembam. Postavila jo je za vzor, na primer pri sprejemanju globalnega dogovora o omejitvi onesnaževanja s plastiko.
Med uspehi konvencije je izpostavila dogovor, na podlagi katerega je mednarodna pomorska organizacija IMO omejila izpuste žveplovega dioksida iz ladij v celotnem Sredozemlju. To odločitev je Golob označil za zgodovinsko.
Mrema je pozdravila tudi nedavno vzpostavitev novih zavarovanih morskih območij, predvsem v Alžiriji, Libiji in Albaniji. Pozvala je k uresničitvi cilja, da bi do leta 2030 zavarovali 30 odstotkov Sredozemskega morja.
Poročilo o stanju okolja v Sredozemlju, ki so ga predstavili v Portorožu, je svarilo državam, da morajo na področju varovanja okolja narediti več, meni Mrema. Države je pozvala, naj ustavijo dejavnosti, ki ogrožajo pestrost življenja v morju. Zavzela se je tudi za uresničitev mednarodnih dogovorov o kemikalijah in za konec subvencioniranja škodljivih industrijskih panog.
Ustanovljen regionalni center za podnebne spremembe
Države pogodbenice so že v sredo na zasedanju soglasno podprle ustanovitev novega regionalnega centra za podnebne spremembe, ki ga bo gostila Turčija. Center bo predvidoma začel z delovanjem leta 2025.
Kot so zapisali, gre za pomembno dejanje na regionalni ravni za učinkovito izvajanje globalnih zavez v boju proti podnebnim spremembam.
Portoroška deklaracija
V okviru ministrskega zasedanja COP 23 bo popoldne predvidoma sprejeta tudi Portoroška deklaracija, s katero se bodo države med drugim zavezale ukrepom za hitrejši trajnostni razvoj Sredozemlja.
S sprejemom Portoroške deklaracije se bodo države zavzele za ukrepe hitrejšega zelenega prehoda in za investiranje v vodno, podnebno, prehransko in energetsko bolj varno prihodnost. Slovenija pogajanja o vsebini deklaracije vodi že več tednov, prva dva dni zasedanja pa je potekal še intenzivni zaključek pogajanj, ki jih je v imenu Slovenije vodila Nataša Bratina, v. d. generalne direktorice Direktorata za prostor in graditev iz Ministrstva za naravne vire in prostor.
Sprejeta deklaracija bo predstavljala okvir programa dela v naslednjem dvoletnem obdobju, ko Barcelonski konvenciji predseduje Slovenija.
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.