'V enem mandatu smo naredili več kot katera koli vlada v zadnjih 20 letih'

Ta teden je bila sprejeta novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bo, kot kaže, romala na ustavno sodišče. Že pred sprejetjem je 4000 zdravnikov pisalo poslancem, da bo novela zmanjšala dostopnost in poslabšala kakovost zdravstvene oskrbe zaradi pomanjkanja kadra v javnem zdravstvu. "Ta zakon predstavlja jedro zdravstvene reforme. Sprejeli smo odgovornost, da bomo reformo uresničili. Zakon razmejuje delo v javni mreži in pri zasebnikih. Odpravlja sistemsko napako, po kateri so redki posamezniki bogateli, ko so paciente preusmerjali v zasebne ambulante. Take napake ni nikjer drugje po svetu," na očitke zdravniške stroke odgovarja Golob, ki trdi, da se danes stanje v zdravstvu izboljšuje in da so ob nastopu mandata podali obljubo, da bodo v zdravstvu nekaj spremenili. 

Na vprašanje, ali gre za ideološki boj proti zdravnikom, kar Golobu očitajo nekateri v opoziciji, odgovarja, da je Fides že ob začetku stavke napovedoval, kaj vse se bo zgodilo, če ne bodo prisluhnili njihovim zahtevam. "Danes je stavka še vedno živa, njihove grožnje se niso uresničile. Ne predstavljam si, da bi s povečevanjem zasebnega zdravstva v Sloveniji, kot trdi opozicija, krepili javni zdravstveni sistem. Javni zdravstveni sistem bomo okrepili tako, da se iz tega sistema umaknejo škodljive dvojne prakse."

Ob tem se pojavljajo vprašanja, ali niso, glede na odziv iniciative Glas ljudstva, kjer so prepričani, da je sprejetje novele zakona zgodovinski korak, ki bo ključen za ohranitev in krepitev javnega zdravstvenega sistema, ugodili Glasu ljudstva in si na ta način zagotovili njihovo podporo na naslednjih volitvah? "Če kaj, si s tako korenito spremembo ne iščemo miru. Obratno, reformo izvajamo, čeprav bo težko sprejeta pri tistih posameznikih, ki sistem izkoriščajo," odgovarja Golob. Pri oblikovanju novele so jih sicer vodili predlogi strateškega sveta za zdravstvo pod vodstvom Erika Breclja. "Neizmerno mu zaupam, zame njegovo mnenje v tem primeru edino šteje. Tudi pri presoji, ali gremo po poti, ki krepi javno zdravstvo."

Poslanci Gibanja Svoboda so podprli člen, ki predvideva neprofitnost koncesionarjev v javnem zdravstvu, ministra Klemen Boštjančič in Valentina Prevolnik Rupel sta bila proti, saj po njunem mnenju javni zavodi zaradi tega ne bodo poslovali bolje. Po mnenju Goloba tu ni šlo za spor, zgolj za različna mnenja.

Referendum po mnenju Goloba popolnoma nesmiseln

V SDS pravijo, da vlada s predlogom pokojninske reforme upokojence podkupuje s 150 evri letnega dodatka, za katerega je Golob še decembra trdil, da ga upokojenci ne potrebujejo. "Danes upokojenci nimajo zakonsko določenega zneska za letni dodatek, za varstveni dodatek morajo vsako leto dokazovati, da so upravičeni in zimskega dodatka nikoli niso imeli. Mi vse dodatke urejamo. Zimski dodatek bo ne samo pravica, ampak tudi dolžnost naslednjih vlad, da ga bodo izplačevale. Zakaj ne lani? Ker bi to bilo deljenje bonbončkov, letos je to sistemska pravica."
 

Golob ob tem izpostavlja, da je anketa samo ena: volitve. "Ko bodo ljudje videli tudi rezultate reform, bo njihova odločitev jasna." "V enem mandatu smo naredili več kot katera koli vlada v zadnjih 20 letih. Ker smo si drznili, imeli pogum in smo vztrajali pri svojih odločitvah."

Referendum o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti je po mnenju Goloba popolnoma nesmiseln, "ker je sovražen do slovenske kulture, jezika in naroda. Zato ga bomo v Svobodi bojkotirali. Volivce pozivam, naj se referenduma ne udeležijo."

Tako pri noveli zakona o zdravstveni dejavnosti kot tudi pri usklajeni pokojninski reformi je vlada Roberta Goloba neprijetne učinke zakonov zamaknila v naslednji mandat (podaljšanje delovne dobe, enoletno prehodno obdobje za zdravnike), "bonbončke" pa razdelila še v tem mandatu. Ali to delajo zato, da bi pridobili volivce na naslednjih volitvah? "Reformo smo obljubili na začetku mandata. Sedaj reforme počasi zaključujemo, delali smo v tišini, nismo se hvalili, kaj delamo. Reforme se uvaja skozi leta, prvi mandat jih sprejmeš, v drugem jih izvajaš in so vidni učinki." Golob napoveduje še reformo v šolstvu. "Kdor se loti reform, je vedno nepriljubljen. Mi se tega nismo bali."

Kakšen bo odziv na ameriške carine?

Trump je napovedal uvedbo carin za uvoz iz držav Evropske unije. Med gospodarstveniki veje zaskrbljenost. Kakšne protiukrepe, če sploh, bi morala sprejeti Evropska unija in katere bi Slovenija potrdila? "Te carine ne koristijo nikomur, ne Sloveniji ne EU, še najmanj ZDA. Odzvati se moramo odločno, ampak preudarno. Če Evropa v ZDA izvaža blago, mi prejemamo ogromno digitalnih storitev, kamor bo najverjetneje šel tudi odziv."

Kakšno pa je njegovo stališče glede povečanja sredstev za obrambo? V četrtek je ameriški državni sekretar na vrhu Nata v Bruslju dejal, da bi morale države članice Nata sredstva za obrambo zvišati na pet odstotkov BDP, Slovenija ne dosega niti dveh. "Ne verjamem, da je orožje rešitev za karkoli v svetu, hkrati verjamem, da je treba graditi okoli treh stebrov. Obramba, širša družbena varnost in odpornost celotne družbe. To je naš načrt za krepitev odpornosti Slovenije," po besedah Goloba načrt nastaja že več kot leto dni, predstavili ga bodo konec meseca ali naslednji mesec. "Načrt bo drugačen od tistega, kar si predstavljajo v opoziciji," pojasnjuje Golob, načrt naj bi predvideval, da bi tudi čim manj denarja namenili nakupu orožja zunaj Slovenije. 

Poslanec Gibanja Svoboda Miroslav Gregorič je bil v času poslanskega mandata skoraj tri leta prokurist v družinskem podjetju, kar je po zakonu nezdružljivo in te funkcije ne bi smel opravljati. Urška Klakočar Zupančič ga je pozvala k odstopu, Gregorič je dejal, da ne bo odstopil. Bi po mnenju Goloba moral odstopiti? "Bil sem presenečen, ko sem izvedel za to dejstvo. Zagovarjam, da če so zakonske obveze kršene, za to obstajajo organi, ne predsednik vlade. Z njim smo se dogovorili, naj pošlje podatke na vse ustrezne institucije in se drži njihovih ugotovitev." Če bo KPK ugotovila, da je kršil zakon, ga bo Golob zagotovo pozval k odstopu.