"Glede članstva Ukrajine v Natu obstaja veliko različnih pogledov, tudi veliko formul. Mislim, da bo čas pokazal, ali je katera od sedanjih formul sprejemljiva. Zagotovo pa je trajen mir eden od pogojev, od katerega bo zelo težko odstopiti, da bi se sploh lahko začeli pogovarjati o tem," je pred zasedanjem voditeljev EU povedal Golob.
Po njegovem mnenju ni dvoma o tem, da je Ukrajina na evroatlanstki poti, kako dolga bo ta, pa je odvisno od različnih dejavnikov.
Iskanje priložnosti za mir je po premierjevih besedah pomembno tudi spričo nedavnega upora ruske zasebne najemniške vojske Wagner proti ruskemu vojaškemu vodstvu, ki ga ni želel podrobneje komentirati. Poudaril je zgolj, da vsaka dolgotrajna vojna pomeni velik stres za vse vpletene, kar se je pokazalo tudi v Rusiji.
"Nihče si ne želi dolgotrajne vojne ravno zaradi nestabilnosti, ki se potem širi navzven. Glede tega je osnovno vodilo še vedno iskati priložnost za mir, ko se bo ta ponudila. Mislim, da se počasi bližamo obdobju, ko se bo spet mogoče pogovarjati o miru," je dejal.
Z generalnim sekretarjem zavezništva Jensom Stoltenbergom danes voditelji držav članic Unije razpravljajo tudi o zagotavljanju varnostnih jamstev za Ukrajino.
Golob je pojasnil, da pri varnostnih jamstvih za zdaj ni predvidena širitev shem podpore, ampak kako obstoječe zaobjeti pod enoten dežnik. Gre za iskanje ravnovesja med ukrepi EU in Nata, je še dejal.
"Slovenija podpira, da znotraj obstoječega dežnika nadaljujemo z aktivnostmi, predvsem pa Ukrajini pomagamo pri obrambi njene kritične infrastrukture, pri obnovi in pri tem, da država funkcionira normalno in da ji tudi finančno pomagamo pri vsem tem," je povedal.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je nedavno dejala, da želi unija za obnovo Ukrajine uporabiti tudi rusko premoženje, zamrznjeno v okviru sankcij, kar je ena od tem današnjega zasedanja.
Premier Golob je pozval k previdnosti in poudaril, da se k temu ne sme pristopiti prehitro. "Če verjamemo v vladavino prava, potem moramo tudi v tem primeru postopati v skladu z vladavino prava. To je naše osnovno načelo, znotraj tega okvirja pa lahko iščemo rešitve," je dejal.
Glede zagotavljanja odgovornosti za zločine v Ukrajini pa je poudaril, da si Slovenija prizadeva, da bi to potekalo v okviru Združenih narodov. Tudi kot bodoča članica Varnostnega sveta ZN želi, da bi se vloga te organizacije okrepila.
Po Golobovem mnenju je treba volitve na Kosovu ponoviti čim prej
"Verjamemo, da je treba čim prej ponoviti volitve, verjamemo, da morajo tudi Srbi sodelovati na volitvah, če je treba, tudi s podporo Beograda, zato da dejansko izvolijo svoje zakonite predstavnike v občine," je Golob poudaril v Bruslju.
Nato pa bo po njegovih besedah primeren čas, da kosovske oblasti ustanovijo skupnost srbskih občin. "Mislim, da je to sestavljen proces. Če bosta obe strani šli v to z iskrenimi nameni, potem je ta cilj dosegljiv," je dejal.
Glede morebitnih nadaljnjih ukrepov unije proti Prištini zaradi nezadostnega ukrepanja za zmanjšanje napetosti pa je poudaril, da je treba pristopiti uravnoteženo. Krivec po njegovem mnenju nikoli ni samo eden, čeprav se morda v določenem trenutku tako zdi.
"Jaz bi si želel, da se usede za mizo z obema stranema in se ta načrt, ki je bil že večkrat predlagan, dejansko spravi v življenje. Na kakšen način bodo to dosegli, prepuščam pogajalcem, ampak načrt bi moral biti pa jasen," je poudaril Golob.
K umiritvi napetosti in ponovitvi lokalnih volitev v štirih večinsko srbskih občinah bodo predvidoma voditelji EU pozvali tudi v sklepih zasedanja.
Razmere na severu Kosova so se znova močno zaostrile po aprilskih lokalnih volitvah, ki so jih kosovski Srbi bojkotirali. Ko so skušali novoizvoljeni župani albanske narodnosti konec maja prevzeti položaje, pa so izbruhnili spopadi med kosovsko policijo in protestniki iz vrst kosovskih Srbov.
Sodelovanje EU z Zahodnim Balkanom je sicer pomembno tudi pri soočanju z migracijami. Golob je poudaril, da mora Evropa enotno nastopati proti državam izvora in tranzita, med katerimi so tudi zahodnobalkanske.
"Če bomo kot Evropa enotni in učinkoviti pri naslavljanju tega, potem bomo v resnici lahko zares dolgoročno zmanjšali migrantski problem, predvsem pa bomo začeli z njim bolj učinkovito upravljati," je povedal in kot dober primer opisal sodelovanje s Tunizijo. EU in Tunizija sicer dokončnega dogovora o sodelovanju sicer še nista sklenili.
Voditelji se bodo v današnji razpravi o migracijah med drugim osredotočili na boljše upravljanje zunanjih meja EU, ki denimo poteka med Hrvaško in BiH.
Premier je napovedal, da bo na današnjem zasedanju znova obudil predlog, da bi na to mejo poslali enote Evropske agencije za mejno in obalno stražo Frontex, ki pa ga Hrvaška zavrača.
"S tem želimo pomagati ne samo Sloveniji kot tranzitni državi, želimo pomagati tudi Italiji kot ciljni destinaciji in tudi Hrvaški, ki je v resnici samo tranzitna država," je povedal.
KOMENTARJI (83)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.