Golob: Obrambnih izdatkov ne bomo višali na račun ranljivih

"Vem, da bo marsikateri oreh, ki ga bomo morali streti v naslednjih tednih in mesecih, trd," je dejal Golob. A je prepričan, da bomo s tem, ko govorimo o odpornosti v širšem smislu, v prihodnosti ob dvigu izdatkov za obrambo, varnost in odpornost, ne le izboljšali svojo varnost, ampak dosegli tudi, da bomo kot družba bolj pravični in boljše pripravljeni na vse izzive. "Tako bo naše prebivalstvo od tega imelo neposredne in takojšnje učinke," je Golob v zaključnem govoru povzel zavezo, ki jo bo dal tudi v mednarodni skupnosti.

Zaveda se, da bo obrambo treba okrepiti in hitreje zapolniti obrambne zmogljivosti. To pa si želijo narediti na način, da se bo prebivalstvo zavedalo neposrednih koristi investicij, tako v dvojno rabo kot v ostale sisteme, med katerimi je izpostavil zdravstvo, infrastrukturo, kibernetsko varnost, vesolje in civilno zaščito. "Ko bo celotno prebivalstvo ne samo videlo koristi, ampak vključeno v ta sistem odpornosti in pri tem smo res odlični, bomo tudi lažje razložili ljudem, zakaj moramo povečevati sredstva tudi za vojsko," je dejal.

Predlog resolucije, ki se bo ukvarjala z obrambnimi izdatki, je predviden za konec aprila. Do tedaj pa si premier želi zgraditi širok nacionalni konsenz, "da je to pravi način in prava pot, po kateri Slovenija ponosno in samozavestno koraka v bodočnost".

Ob tem premier verjame, da obramba ni samo orožje, ampak mora vsebovati tudi komponenti varnosti in odpornosti.

Po njegovih besedah se je razširil krog držav EU, ki verjamejo v moč premirja "in da ni vse v tem, da se pošilja vojsko na krizna območja". Po njegovem razumevanju so pred dvema tednoma v Evropskem svetu skupaj s španskim predsednikom Pedrom Sánchezom razširili koncept obrambe Evrope tudi na koncept varnosti. "Evropa bo varna šele takrat, ko se ne bo zanašala samo na obrambne sile posameznih držav, ampak bo gradila evropski sistem varnosti v širšem kontekstu," je dejal premier in napovedal, da bodo vse bodoče aktivnosti EU šle v tej smeri.

"Karkoli počnemo, moramo početi z namenom, da ohranimo mir za večno in da nagovarjamo vse ostale, da gredo po isti poti zagovarjanja človekovih pravic, mednarodnega prava in miru, hkrati pa moramo doma krepiti svojo odpornost," je dejal.

Predvsem zaradi dogajanja na Bližnjem vzhodu in Ukrajini vidimo, da mir ni samoumeven, meni premier. "Ne moremo računati na to, da bo Slovenija varna in odporna sama od sebe, ali pa da bodo za to poskrbeli bližnji sosedje s prijateljskimi nameni, ali pa daljni zavezniki, ki bodo namesto nas skrbeli za našo varnost in odpornost. Ne. Edini, ki lahko skrbimo za to, smo mi sami," je dejal.

Razmere v svetu pa niso le geopolitično kompleksne, ampak so takšne tudi zaradi podnebne krize, ki je Slovenijo že postavila na "bridke preizkušnje". Slovenija je edinstvena v tem, da naš sistem gradimo na dveh stebrih, civilni zaščiti in sistemu zaščite in reševanja. "Tudi zaradi tega smo se po nedavni evropski raziskavi uvrstili na sam vrh evropskih narodov pri vprašanju, kako se znamo odzivati na nesreče," je dejal. Zato je pomembno, da ta dva sistema v teh težkih časih ne le ohranimo, ampak tudi dodatno krepimo, je še dodal.

Golob je zbrane na Brdu pri Kranju nagovoril ob koncu nacionalnega posveta o krepitvi odpornosti Slovenije. Na njem so v treh ločenih panelih sodelujoči poudarili, da je za odpornost države na krize pomembno zagotavljanje dobre organizacije javnega zdravstvenega sistema, prehranske samooskrbe z zaščito kmetijskih zemljišč in vzpostavitev odporne prometne in energetske infrastrukture.

Na panelu o nacionalni varnosti so spregovorili tudi o spremenjenih geopolitičnih razmerah in izpostavili, da pojem odpornosti zajema bistveno več kot zgolj oborožene sile, te pa da v primeru kriz za svoje uspešno delovanje potrebujejo podporo širše družbe. Posvet je odprl Vojko Volk, državni sekretar v kabinetu premierja, pristojen za nacionalno in mednarodno varnost, ki je izpostavil, da morajo države same poskrbeti za svojo varnost in odpornost, šele potem lahko prispevajo v zavezništva, kot sta EU in Nato.