Slovenija

Kmetje razočarani nad odločitvijo ministrstva, pridelek bodo prodali drugam

Ljubljana, 18. 07. 2022 20.03 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
Tadej Grešovnik
Komentarji
570

Kljub napovedi predsednika vlade Roberta Goloba, da bo država odkupila vso slovensko pšenico, se bo očitno na koncu zgodilo ravno obratno. Kmetje so razočarani nad odločitvijo kmetijskega ministrstva, da najcenejšega ponudnika poišče z razpisom, zato zdaj svarijo, da bodo ves pridelek prodali drugam, Zavod RS za blagovne rezerve pa bi lahko po drugi strani najcenejšega ponudnika našel v tujini. In medtem ko nekateri pridelovalci trdijo, da je država ponudila nesprejemljivo odkupno ceno, agrarni ekonomisti odgovarjajo, da so kmetje želeli preveč in da mora država z davkoplačevalskim denarjem ravnati gospodarno.

Šef sindikata slovenskih kmetov na Pragerskem zaključuje z žetvijo. Sam bo svojo pšenico shranil in s prodajo še nekoliko počakal, vsaj nekaj mesecev, da bodo cene na trgu še nekoliko poskočile. Ponudba države je, kot pravi predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved, nesprejemljiva. Podobno tudi odločitev, da zdaj Zavod RS pridelek išče z razpisom. "V času podražitev repromaterialov in energentov je to absurd. Če jih država išče po najnižji ceni, bi morala zagotoviti razliko, kmet pa mora dobiti tržno plačano ceno. Če hočejo, da se bojo kmetije razvijale oz. da bodo kmetije obstajale," pravi. 

Da je bila napoved premierja Goloba, ko je javno napovedal odkup slovenske pšenice, nepremišljena, meni agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar iz Biotehniške fakultete UL. A se je za novo oblast na koncu srečno razpletlo. "Mislim, da je to, kar se zdaj dogaja, pravilen korak dobrega gospodarja. Če se to ne bi spremenilo, se pravi ta intonacija s strani vlade, bi lahko govorili o kmečkih ventilatorjih, aferi, ko država stvari kupuje predrago, brez natančnega premisleka," je prepričan. 

Po tem, ko država s kmeti ni našla skupnega jezika, bo zdaj v njenem imenu zaloge polnil Zavod RS za blagovne rezerve. Seveda z razpisom, ključna pa bo nizka cena. "Kmetje se ne bomo prijavili na ta razpis, saj menimo, da kmet ne more prodajati po najnižji ceni. Dvomim tudi, da se bodo zadruge prijavile, saj se bo lahko pšenica prodala po bistveno boljši ceni. Nekje realna cena je 400 evrov v sedanjem času," poudarja Medved. Ekonomisti na drugi strani govorijo o nižanju cen. "Ravnokar sem pogledal, borzne cene se približujejo 320, 330. In verjetno je pričakovati še zniževanje cen," pravi Kuhar.

Kljub vsem podražitvam kmeta ena tona pšenice stane le okoli 250 evrov.
Kljub vsem podražitvam kmeta ena tona pšenice stane le okoli 250 evrov. FOTO: Shutterstock

Tudi Kmetijski inštitut Slovenije je za letošnjo žetev izračunal, da kljub vsem podražitvam kmeta ena tona pšenice stane le okoli 250 evrov. Kot pravi Medved, kmetje nikakor niso požrešni, a zahtevajo samo svoje stroške povrnjene in neko rezervo, da se kmetije lahko naprej razvijajo. Sicer bomo, je prepričan Medved, imeli v Sloveniji dodatne težave s samooskrbo. Tudi Kuhar si želi, da bi država odkupovala slovensko pšenico, a ne za vsako ceno. "Gre za izsiljevanje in ekstra profite. In vseh ostalih 2 milijona prebivalcev te države bi lahko bilo zato absolutno nezadovoljnih," dodaja. Je pa nujno, da država poskrbi, da bodo skladišča polna. Pri čemer mora seveda kupovati ustrezno pšenico, ki bo primerna za uporabo v prehranski verigi.  

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (570)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Litlmen
19. 07. 2022 20.56
-2
Kar na enkrat se vsi komentatorji spoznajo na kmetijstvo
makicare
19. 07. 2022 20.19
+1
Kdor dobiva subvencije naj proda državi, če ne pa drugo leto ukinit subvencije
mackon08
19. 07. 2022 19.14
+0
Da se ne bi slučajno zgodilo, da bo cena pšenice padla potem bodo pa jokali naj jo država odkupi po tej ceni, ki jim je bila ponujena, a ne zdaj bo pa po tržni ceni, ker ste tako hoteli.
zoran pušenjak
19. 07. 2022 15.36
-2
Naši vladniki bodo na svetovnem trgu kupili pleve in plevel in ne pšenice. Vse za provizije
Korintos11
19. 07. 2022 16.41
+4
Celi svet seje pleve samo slovenski kmetje pšenico?
Bolfenk2
19. 07. 2022 14.47
-7
Golob bo poskrbel, da bomo pozimi lačni v mrzlih stanovanjih. Če izvoliš skrajno levico pač živiš kot v Venezueli.
Stajerc_w
19. 07. 2022 14.11
+4
Tisti, ki še zdaj jamrate o (pre)velikih subvencijah - malo je takih, ki imajo vse na ravninah in lahko vse strojno opravijo. Večina se nas še vedno mučimo po strminah na roke. Tako da vabljeni na spravilo krme pa ti vso subvencijo dam, ki jo dobim (po 2 dneh te ne bo več blizu).
enakatalena
19. 07. 2022 15.35
+1
Najlažje je pametovati iz naslonjača. Najraje to počnejo ljudje, ki njive še niso videli od blizu. Globok poklon vsakemu, ki še obdeluje zemljo!
Carpediem32
19. 07. 2022 13.17
+2
Vprašanje: je uvožena pšenica res tako zanič in naša toliko boljša? Če jo uporabljajo v tujini in še niso izumrli, je užitna. Ali ne?
Korintos11
19. 07. 2022 14.05
+1
Naša je užitna, celo če greš po zaščitna sredstva na črno na hrvaško ali madžarsko. Za slov. kmete je naša najboljša, celi svet pa pleve je.
rogla
19. 07. 2022 12.47
+1
Zdi se, da kmetje izsiljujejo, čeprav zelo cenim njihovo delo.
Kopriva60918022
19. 07. 2022 12.44
-2
kdor bo pridelek prodajal v tujino naj naslednje leto ne prejme vseh živih subvencij od države. to se lahko zelo hitro uredi s kakšnim odlokom !
kajtebriga84
19. 07. 2022 14.12
-1
Očitno ne razumeš sistema skupne evropske kmetijske politike in načina dodeljevanja subvencij oziroma, kako se zbirajo sredstva zanje. Slovenija ne more z ničemer omejevati subvencij oziroma po tvoje pogojevati s tem, kam bo kmet prodal pridelke. Enoten trg pa te fore, ki delajo EU konkurenčno.
yanay
19. 07. 2022 12.19
+4
Še enkrat preberite ali pa celo dvakrat, sestavek kolega "rolicapapirja". Žal, malo bolj poceni pšenico lahko dobavijo veliki kombinati, ki imajo velike obdelovalne površine. Manjšim pridelovalcem se povečanje cen vseh surovin, ki so potrebne za pridelavo, malo bolj poznajo. Poleg tega nihče ne upošteva, da je potrebno preživeti na njivah kar precej časa, da se uredijo vse potrebne stvari, da se seme zaseje. Potem so tu še stvari, na katere pa pridelovalci nimajo nobenega vpliva, to so vremenske razmere, ki lahko še kako krojijo količino pridelka. Se je že zgodilo, da je pridelovalec ostal brez pridelka in brez vseh, do tedaj, vloženih sredstev!
yanay
19. 07. 2022 12.21
+4
Poleg tega pa cene precej krojijo pokvarjeni posredniki, ki pridelovalca držijo za vrat, da jim da ja čimnižjo ceno, pa čeprav s tem komaj pokrije stroške.
kakorkoliže
19. 07. 2022 12.19
+6
Trenutek, ko je pšenica cenejša od lesenih peletov. Bomo pa pšenico kurili pozimi.
Korintos11
19. 07. 2022 14.05
+0
zoran pušenjak
19. 07. 2022 12.14
-5
Ta vlada sovraži slovenski narod
Blue Dream
19. 07. 2022 12.27
+3
Kopriva60918022
19. 07. 2022 12.45
+4
kajtebriga84
19. 07. 2022 12.10
+7
Kot končnega uporabnika pekovskih izdelkov me je močno zanimalo kakšne so resnične kalkulacije s to našo pšenico. Iz izračuna lastne cene pšenica Inštituta sem razbral, da so kot dohodek od pšenice upoštevali tudi prihodek od subvencij v višini 381 EUR/ha. V tem primeru pride lastna cena 250 EUR na tono, se pravi toliko mora kmet mora vložiti za pridelavo ene tone pšenice. V tem izračunu so torej že upoštevane kmetijske subvencije, ki pa so za moje pojme pretirano visoke, saj je povprečna višini subvencij preračunana na hektar skoraj 100 eur nižja, kot je to razvidno iz podatkov na internetu. Torej če upoštevamo subvencije, kot je to naredil Inštitut, in kmet proda pšenico državi po ceni 320 EUR/tono, je v celem letu po hektarju zaslužil 420 EUR (6 ton x (320EUR-250EUR)/tono). Letošnji pridelki so bili okrog 6 ton/hektar, saj se brat ukvarja s kmetijstvom (obdeluje 25 hektarjev) in imam točne podatke. Torej ima kmet "maržo" v višini 28%, kar ni nekaj posebno dosti, če gledamo, da ima trgovec pri kruhu nekajkrat višjo gledano v procentih, v absolutnih številkah pa je enormno večja. Iz gornjega tako izhaja, da nekdo ki obdeluje 50 hektarjev zemljišč in bi vse zasejal s pšenico, v enem letu zasluži 21.000 EUR ali bolje povedano 1.750 EUR na mesec. Ni slabo, vendar je riziko, da to zasluži, ogromen (beri: suša, pozeba, toča, ...). In kmetija s 50 hektarji obdelovalnih površin v Sloveniji je za slovenske razmere ogromna kmetija, saj je povprečna velikost le 6,9 hektarja. Tako, da kmetje niso prav nič požrešni, seveda za moje pojme. Letos, ko so cene na sploh višje, je to mogoče videti tako, da so požrešni, v prejšnjih letih, ko je bila odkupna cena 170 EUR/tono, stroški pridelave pa so znašali 156 EUR/tono, so resnično kmetje životarili. Moje mnenje je, da so v celotni verigi razmerja nepravilna, saj trgovec pri kilogramu kruha zasluži več, kot vsi ostali skupaj pred njim. Tukaj je po mojem mnenju potrebno nekaj narediti. In za konec še ena "cvetka". Leta 1989 je kilogram pšenice stal 39 dinarjev, kepica sladoleda pa 40 dinarjev. Če bi danes kilogram pšenice stal toliko kot najcenejša kepica sladoleda, to je po mojih podatkih 1,20 EUR, kmetje ne bi rabili nobenih subvencij, pa končna cena kruha v trgovini ne bi smela biti nič višja.
metronom
19. 07. 2022 12.11
-6
Ker dev teb ni jasn glede subvenci in cen zita
Miha_K
19. 07. 2022 12.14
+5
Lepo si napisal - - - predvsem pa je treba poudariti, da so TVEGANJA v kmetijstvu zelo VISOKA - - - - da tveganje veliko stane pa vemo že od posojilodajalcev in zavarovalničarjev
kajtebriga84
19. 07. 2022 12.16
+5
Si sploh prebral kaj sem napisal. Vsi podatki držijo in ja, v izračunu Inštituta so zajete tudi kmetijske subvencije, ki tako lastno ceno znižajo, drugače bi bila večja.
kajtebriga84
19. 07. 2022 12.18
+4
Miha_K Hvala in lepo, da si moj post prikazal še v luči zavarovanja tveganj
Miha_K
19. 07. 2022 12.09
+5
Ohhh, kakšno presenečenje - - - - kmetom ni všeč, da se leva oblast norčuje iz njih - - - - na nekih obskurnih TV-jih in drugih nepomembnih medijih (npr. nora Tv..) že kak mesec ali dlje opozarjajo, da vlada do žetve še "a" od ponudbe kmetom ne bo pripravila - - - in da bodo ti prej poželi in prodali, preden levaki napišejo "b" - - - - in sedaj se nekaj podobnega res dogaja
Litlmen
19. 07. 2022 12.04
+0
Čim več uvoziti žita iz Černobila itak slovenski narod požre vsako svinjarijo
metronom
19. 07. 2022 12.05
-2
Ce se neves v sloveniji ni 5 procentov zita za moko ampak za krmo
Davorin Trstenjak
19. 07. 2022 11.58
+0
kalorična vrednost žitaric je več kot dovolj dobra za substitut peletov (ki jih letos že primanjkuje), če imaš seveda tovrsten sistem za ogrevanje, cena pa je več kot konkurenčna - se bomo pač na koruzo ipd. ogrevali.
Neža001
19. 07. 2022 12.02
+1
Neža001
19. 07. 2022 11.31
-3
Najbolj pokvarjen folk so kmetje - samo jamrajo in molzejo državo, zraven se pa vozijo z mercedesi.
Blue Dream
19. 07. 2022 11.33
+2
pa itak kombain vse dela. eni še vedno misljo da so to lzgarani judje z rokami od zemlje
Jernej Sekirnik
19. 07. 2022 11.44
+5
vi ste res eni otroci, pokvarjen folk imaš na oblasti.
Neža001
19. 07. 2022 11.57
-4
sekirnik, sem ti na rep stopla? Resnica boli, kenede?
Nebittokbrihtni
19. 07. 2022 11.31
+6
No kmetje sporocte nam kdo vam bo dav 400 e na tono. Hvala haha...
Jernej Sekirnik
19. 07. 2022 11.38
+0
ti kar kupi uvoženo najcenejšo z ogromnim pridelkom gmo....pa dober tek
fizelj2
19. 07. 2022 11.22
+2
halo, a ni da primanjkuje pšenice? naj jo prodajo drago na prostem trgu? zakaj bi se morala država s tem ukvarjati?
picijulka1
19. 07. 2022 11.21
+3
Leta 1989 je bil krompir za ozimnico pri kmetu okroglo 1 DEM. ali 0,9 SFR.
Gutenberg
19. 07. 2022 11.51
+3
In iz Srbije je h kmetu prišel kamion, naložil 20 ton krompirja, plačal keš na roke neobdavčeno in odpeljal.