Golob o draginji: Na videz se da vedno pomagati še bolj

Predsednik vlade Robert Golob je možnost, ki jo predlaga NSi, omenil že ob uvedbi energetskega dodatka, 200 evrov za socialno ogrožene in invalide. Vlada pa je sprejela tudi ukrepe za pomoč gospodarstvu, in sicer sofinanciranje 30 odstotkov stroškov električne energije in zemeljskega plina nad dvakratnikom dviga cen.

Najnovejši predlog za znižanje DDV na energente je v odboru v parlamentu dobil soglasno podporo. A SDS je predlagala, da bi bilo to znižanje še večje, da bi se namesto na 9,5 odstotka ta davek znižal na le pet odstotkov. To bi ljudem še bolj pomagalo, zakaj ni bil ta predlog sprejet? "Na videz se da vedno pomagati še bolj," v oddaji 24UR ZVEČER  odgovarja Golob. A da so pri pripravi predlogov sledili načelu, da bodo, ko bodo vsi ti ukrepi uveljavljeni, odjemalci plačevali manj. "Znižanje v tem trenutku z 22 na 9,5 odstotka tako temu pogoju zadošča." Ter da bodo raje kot o še dodatnem znižanju DDV, če bo to potrebno, razmislili o nižjem DDV za hrano.

'Država nima prostih rok pri oblikovanju DDV na področju naftnih derivatov'

"Glede na evropsko zakonodajo so naftni derivati regulirani popolnoma drugače in država nima prostih rok pri oblikovanju DDV na tem področju," na vprašanje o morebitnem znižanju DDV na kurilno olje. Tega zatorej ne morejo narediti. "Kar počnemo s kurilnim oljem in utekočinjenim naftnim plinom, pa je, da pripravljamo analizo. Naslednji teden bomo odločali, ali je potreben dodatni poseg vlade na področju teh dveh energentov. To je tisti zadnji ukrep, ki ga bomo sprejemali prihodnji teden," še dodaja.

Znižanja DDV za hrano v osnovni košarici še niso znižali, saj znižanje DDV brez istočasne regulacije hrane ne deluje, še pravi. "V kolikor nimamo zelo jasnega nadzora in celo trdne regulacije, potem se znižanje DDV največkrat prelije v končno ceno. Ko pa narediš kombinacijo, kot smo jo naredili na elektriki in plinu, ko zamrzneš cene in hkrati znižaš DDV, takrat je nedvomno, da bo celoten učinek znižanega davka ostal v denarnicah potrošnikov," pojasnjuje.

Sicer pa bi se lahko to prelilo v marže trgovcev. "Lahko špekulirava, a pretekle izkušnje, ki niso bile nujno v Sloveniji, kažejo ravno na to, da ko nimaš vzpostavljenega sistema nadzora, samo znižanje davkov ne prinese učinkov, ki bi jih lahko. Del učinkov se izgubi v verigi."

Definirali bodo, kaj pomeni 'energetska revščina'

Bo vlada sprejela še kakšne ukrepe za gospodinjstva pred začetkom zime? "Zagotovo. Zdaj imamo postavljen temelj," odgovarja Golob. Najprej so naslovili najbolj ogrožene, ki niso samo osebe brez služb, temveč tudi upokojenci ter tudi nekateri delovno aktivni, ki potrebujejo pomoč: "To so tisti, ki so danes v uradnih evidencah države, da potrebujejo pomoč."

Vzporedno s tem pa bodo "po 12 letih tudi definirali, kaj pomeni energetska revščina". "Ko bomo imeli definirane te kriterije, bomo izdali poziv vsem državljanom, ki izpolnjujejo kriterije, da se nam javijo," pojasnjuje. Tako se jim bodo lahko javili tudi tisti, ki ne bodo zajeti v trenutni shemi in jih bodo tako naknadno vnesli v evidenco energetsko ogroženih. "Tudi ta bo deležen dodatka," je jasen premier.

Zato bo dodatek izplačan v dveh delih - prvi bo izplačan za znane ogrožene osebe, drugi pa za tiste, ki se bodo prijavili kasneje.

Ob tem pa vprašanja tudi glede draginjskih dodatkov. Ob kritikah, da bi lahko davke znižali za vse, premier jasno: "Saj smo jih. Tudi stroške tistih, ki so v lanski zimi v stanovanjskih blokih zaradi skupnih kotlovnic in elektrike plačevali bistveno več, bomo izenačili. Po naših ukrepih, torej septembra, bo skupni strošek na koncu nižji," poudarja ter dodaja, da so bistveno pozornost tu namenili najbolj ogroženim.

"Z energetskimi dodatki za ogrožene bomo dodatno, ciljno pomagali manjši skupini prebivalstva. Sicer pa bodo nižjih cen deležni vsi. Pozabljamo, da ni samoumevno, da bomo imeli v Sloveniji stroške ogrevanja, stroške razsvetljave v prihajajoči zimi, ki bo z vidika cen najhujša, kar jih je bilo v Evropi, primerljive s cenami, ki smo jih plačevali lansko zimo. To je največji cilj in tudi dosežek teh ukrepov," pravi.

Bistveno pozornost so namenili najbolj ogroženim

Še vedno pa odmeva tudi vladni predlog sprememb zakona o dohodnini. Ta naj bi prinašal nižje plače od tistih, ki bi jih dobivali, če bi obveljala novela, ki jo je sprejela Janševa vlada. "Trenutno smo v fazi javne obravnave. Najprej smo poskrbeli za okoli 60 odstotkov tistih, ki so pod povprečno plačo. Zagotovo pa nas ni skrbelo za tiste, ki so nad povprečjem. Mogoče bi lahko naredili več, ampak naredili smo prvi korak in ta je bil, da smo vključili mlade," pojasnjuje Golob.

To so naredili s posebno olajšavo, ki je, kot pravi, če se jo sešteje s splošno olajšavo, višja od dohodninskih reform prejšnje vlade. "Menim, da bo 70 ali 75 odstotkov vseh dobilo plače, ki bodo primerljive ali celo višje v primerjavi s prejšnjim stanjem," še dodaja.

Vendar pa je predlog trenutno v javni obravnavi, zato bo morda še vedno deležen popravkov: "Strah pred tem, da bo kdo, ki ta denar potrebuje, prikrajšan, je v resnici minimalen." Poudarja, da niso pozabili na nikogar, da pa so dali v javno obravnavo predlog, ki primarno poskrbi za tiste, ki so pri plačah šibki: "Ko imamo opravka s takšno draginjo, je to še toliko pomembnejše. Zavedam se potreb razvojnih kadrov, ampak tu smo korak naprej naredili pri mladih razvojnih kadrih."

Zagotavlja, da strahu, da bi bil popravek dohodnine takšen, da bi bil krivičen za večino Slovencev, ni. "Prepričan sem, da bo na koncu najmanj 80 odstotkov ljudi deležno več, kot so bili deležni do sedaj. Zgornjih 20 pa verjetno res ne."

Kapica za podjetja?

Sprejeli so zakon o pomoči gospodarstvu zaradi visokih cen elektrike in plina v višini 30 odstotkov stroškov električne energije in zemeljskega plina nad dvakratnikom dviga cen. "Zakon upošteva obstoječe veljavne evropske sheme, hkrati pa se nanaša zgolj na obdobje do konca leta. V tem obdobju bomo za to namenili 40 milijonov," pojasnjuje Golob. "Toliko bomo za izvršitev sheme potrebovali letos. V prihodnjem letu pa bomo za te potrebe lahko namenili celo do milijarde evrov. Toliko smo pripravljeni vložiti v ukrepe za pomoč gospodarstvu iz naslova energetske draginje."

Podjetniki medtem predlagajo izstop iz energetske borze in uvedbo kapice tudi za podjetja. "Predvsem pri plinu, kjer nismo nič samozadostni, bomo morali pomagati podjetjem pri njihovih cenah. Bo neke vrste kapica, kar pomeni, da bodo tudi cene za podjetja v neki količini zamejene. V septembru bomo predstavili konkretne rešitve za prihodnje leto. Pred tem bodo seveda predstavljene javnosti," odgovarja Golob.

Poslanec NSi Jožef Horvat je predstavil statistiko Avstrije in Slovenije. A Golob poudarja, da so bila ob tem primerjana popolnoma drugačna časovna obdobja. "Navedli so samo dva primera, izpustili pa so koristi, ki jih imajo ljudje od cenovne kapice v gospodinjstvih. Lepo se sliši delati primerjave in si misliti, da mi dajemo manj, a na koncu bodo o tem odločili ljudje, ki bodo videli, ali so lahko preživeli zimo in bili na toplem, ter gospodarstvo, ki bo videlo, ali je lahko normalno poslovalo," pravi.

'Predstavniki starejših so pozvali in tudi sam se strinjam. Ta blamaža bo ustavljena'

Na področju digitalnih bonov pa medtem dežujejo pritožbe, ljudje  stojijo v vrstah. Srebrna nit se je oglasila ter dogajanje označila za diskriminatorno. Dejali so, da je do digitalnega bona upravičenih le 5000 starejših. S čimer se Golob strinja in poudarja, da zakona "na žalost" niso sprejeli oni, temveč se zdaj le izvaja. Prav tako so bili v prejšnjem mandatu najeti tudi izvajalci.

"To, kar se dogaja, je nenavadna sramota," je jasen. Zagotavlja, da bo ministrstvo za digitalizacijo v torek pozvalo vse izvajalce razpisa, da takoj zamrznejo vse aktivnosti. "Tudi predstavniki starejših so pozvali: Ustavite to blamažo. In sam se strinjam. Ta blamaža bo ustavljena," dodaja.

Referendum da, a ne na dan volitev. Zakaj?

Pred nami so očitno tudi trije referendumi, kjer se bo med Janezom Janšo in Golobom bil oster boj. Prav tako pa tudi predsedniške volitve, kjer kandidatki Gibanja Svoboda Marti Kos v boju za predsedniški stolček bolj slabo kaže v primerjavi s kandidatoma SDS Anžetom Logarjem in Natašo Pirc Musar. Slednjo podpira tudi Milan Kučan.

Bodo te volitve prvi poraz za stranko? "Predsedniške volitve so primarno volitve kandidata oziroma kandidatke. Marto Kos smo soglasno podprli, potem ko se je predstavila v svetu stranke," pravi Golob. V torek se bo predstavila tudi poslanski skupini, nato pa se začne delo na terenu. "Prepričani smo, da se bo v naslednjih dveh mesecih predvsem z delom na terenu uspela vzpostaviti med ljudmi ter jih nagovoriti na način, da bodo v njej prepoznali najboljšo možno kandidatko," dodaja premier.

Jasno pa vztraja pri tem, da se referendumi ne bodo odvili na dan predsedniških ali lokalnih volitev. Golob pravi, da bodo referendumi datumsko odvisni tudi od tega, koliko časa se bodo zbirali podpisi. Prav tako ni nujno, da bodo referendumi le trije, pravi. "Zaradi tega bi se bilo smiselno ravnati po vzoru Švice, ki ima referendumski dan. En dan bi tako namenili temu, da državljani odgovarjajo na vsa odprta vprašanja." Prav tako pojasnjuje, da bi do privarčevanja prišlo le v primeru, da bi bili referendumi združeni z drugim krogom predsedniških volitev, ne pa tudi z lokalnimi volitvami, saj da se referendum z njimi ne more združevati.

Zanikal je tudi "špekulacije", da si dneva za referendume želi, saj da noče na ta način prispevati k morebitni zmagi stranke SDS. "Mi bomo ljudi pozivali, naj se referenduma udeležijo. Naš namen ni, da na referendumu nimamo kvoruma, temveč da se ljudje zavestno udeležijo referenduma, da vedo, da so tam zaradi njega, ter da tudi opoziciji jasno pokažejo, kaj si mislijo o njihovih predlogih," pravi.

'Želimo ostati odprta družba. In taki želimo ostati tudi celo zimo'

Kako pa bo z ukrepi? Golob ob tem poudarja, da tudi iz priporočil ne izhaja nič, kar bi kakorkoli spominjalo na pretekle zime, ko smo zapirali državo, prav tako občine, šole. Prav tako pa ne bo obveznega cepljenja: "Kar se tiče šol, so priporočila zelo jasna. Prezračevali bomo razrede in prostore ter izobraževali o higieni. Tisti, ki ima simptome, naj ostane doma. Konec."

"Tako za otroke v šolah tudi ne bo obveznih mask, obveznega testiranja, še manj obveznega cepljenja," pravi in dodaja, da pa bodo podobno kot pri draginji tudi tu zaščitili najranljivejše - tiste v zdravstvenem sistemu in tiste v domovih za starejše. "Tudi tam so priporočila jasna. Želimo ostati odprta družba. In taki želimo ostati tudi celo zimo," še zaključi.