'Na stotine milijonov se brez nadzora pretaka po zdravstvenem sistemu'

Stanje v zdravstvu je slabše, kot si mislimo, je po vrhu koalicije dejal premier Robert Golob. A kako slabo je? Golob odgovarja, da je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan pripravil 120 strani dolgo poročilo o analizi stanja zdravstvenega sistema in da so nekatere številke res šokantne. "Anomalije, ki kažejo, kako nikakor ne nadzorujemo pretoka denarja znotraj sistema," je pojasnil, kaj ga je najbolj pretreslo. Od leta 2019 do lani so se prilivi  zdravstveno blagajno s treh dvignili na štiri milijarde evrov in pol. "Za milijardo in pol več denarja v treh letih, zdravstvo pa razpada. Skratka, ob poplavi denarja imamo razpad sistema," je podaril. 

Izpostavil je še, da ob tem, ko imajo bolnišnice skupaj za 170 milijonov evrov izgube, imajo na drugi strani lekarne in zdravstveni domovi za 200 milijonov evrov dobička: "To je neverjetno, na stotine milijonov se brez nadzora pretaka po sistemu in sistem razpada."  Povedal je še, da je že leta 2004 bilo brez osebnega zdravnika več kot 100.000 ljudi. Takšno stanje imamo torej že skoraj 20 let, je poudaril. 

Kako odteka denar iz zdravstvenega sistema? Zakaj se bo vlada reforme zdravstva lotila pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje? Kot pojasnjuje Golob, se v gospodarstvu vedno odločiš reševati problem tam, kjer je največji: "V zdravstveno blagajno se steče štiri milijarde evrov in pol denarja s strani davkoplačevalcev. Na drugi strani imamo 700 milijonov velik problem absentizma, dolgih bolniških. Naraslo je za 200 milijonov v enem letu. In potem imamo problem 60 milijonov evrov dobičkov pri zavarovalnicah. Kdor misli, da bo s 60 milijoni rešil problem, ki je velik štiri milijarde in pol, se zelo in bridko moti."  Kot dodaja, se bodo problema zato lotili pri velikih številkah, ker opažajo velike nenadzorovane pretoke denarja, ki ne sledijo pacientom, ampak neki svoji logiki. 

 Kot izpostavlja, nameravajo sistem odpreti javnosti, tako da bodo podatki o pretokih denarja in o tem, katere storitve pacient dobi za denar, ki ga vplača, javni. "Z digitalizacijo želimo te podatke narediti javne." 

'Denar, ki je bil vedno prepreka za reformo, zdaj ni več ovira' 

Golob je pojasnil, da nameravajo v letošnjem letu izpeljati devet ukrepov, na prvem mestu pa je preobrazba Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki ga nameravajo skozi digitalizacijo korenito spremeniti. To je prvi ukrep in nimamo nobene dileme, začeti moramo pri glavi, pravi: "Naš cilj je, da imajo vsi bolniki dostop do javnega zdravstvenega sistema na vseh nivojih. V šestih tednih bomo razčistili pojem neopredeljenih. V šestih tednih se bomo potrudili, da naredimo sistem, v katerem nihče ne bo ostal brez oskrbe na primarni ravni."

Kaj bo po reformi s koncesionarji, bodo zdravniki še lahko delali v javnem in zasebnem sektorju hkrati? Kot pravi, na tem področju prihaja do anomalij tako na občinski kot državni ravni: "Danes ne moremo priti do podatka, koliko koncesij je razpisanih v državi."  Večje so anomalije pri prekupčevanju s koncesijami na sekundarnem in na terciarnem nivoju kot na družinskem nivoju, kjer je ogromno poštenih, poudarja Golob. "45 odstotkov vseh storitev na primarnem nivoju opravijo koncesionarji," je postregel s podatki in dodal, da bomo, če to ukinemo, polovico Slovenk in Slovencev spravili ob družinskega zdravnika. 

120 strani dolga analiza, ki jo je pripravil Bešič Loredan, bo javno objavljena v petek, je napovedal Golob. "Takrat se boste lahko vsi prepričali, v kakšni zmoti smo vsi živeli. Ta zmota ni naključna, interesne skupine so nas namenoma zavajale z lažnimi cilji na področju zdravstva. Tega je konec."

Da bo korupcija z novo reformo za vedno pregnana iz zdravstva, je prepričan zato, ker sta na čelu reforme po Golobovih besedah oba največja borca proti korupciji, Danijel Bešič Loredan in Erik Brecelj, ki poznata sistem od znotraj in sta zdaj dobila popolno politično podporo: "Denar, ki je bil vedno prepreka za reformo, zdaj ni več ovira." 

 Na vprašanje, ali je bilo treba, da se minister za zdravje opravičuje županu Ljubljane Zoranu Jankoviću za govorniškim pultom predsednika vlade, Golob odgovarja, da je bilo to ključno, ker so s tem pokazali, da to opravičilo v ničemer ne vpliva na njegov status in podporo pri izvedbi reform: "Ne želimo, da so reforme zaznamovane z nekimi neumnimi prepiri. Sam je tako presodil."

"V politiko sem vstopil z namenom, da prevzamem odgovornost. Zdravstvo je bilo prioriteta že v kampanji, po kampanji in danes smo na točki, da smo se z njo začeli na polno ukvarjati vsi," je med drugim še povedal Golob. 

Kaj bo v zavezi koalicije za sodelovanje v zdravstveni reformi?  Kot pojasnjuje Golob, je namen zaveze, da vsem jasno povedo, da imamo zgodovinsko priložnost za zdravstveno reformo.

Ali mu je žal, da je sodnikom in tožilcem obljubil dvig plač, ki je sprožil val novih zahtev v javnem sektorju?

Golob pravi, da ne: "Živel sem v iluziji, da je sodstvo tretja veja oblasti, ki je neodvisna. Potem pa pridem na vlado in ugotovim, da sodniki in vlada niso neodvisni, ne pri imenovanjih, ampak so odvisni od politike in niso neodvisni niti pri materialni neodvisnosti, saj jim plačo določa vlada. Od leta 2012 do 2022 so plače sodnikov padle, medtem ko je ostalemu javnemu sektorju plača naraščala. Teh 600 evrov je v resnici le razlika, česar so bili deležni ostali javni uslužbenci, sodniki in tožilci  pa ne. Meni se je zdelo res krivično, da je ena veja oblasti, ker jo je druga, politika, držala dobesedno na povodcu skozi plače, zato zaostajala za sistemom javnih plač." Zavrača očitke, da je to naredil samo zato, da bi se prikupil sodnikom in tožilcem. 

Reforma plačnega sistema je nujna, je poudaril: "Reformo bomo izpeljali, predstavili jo bomo sindikatom, o njej se bomo morali pogovarjati spoštljivo, verjamem da ne na ulici. Reforma je strukturna, da je ne bomo spreminjali vsaki dve leti."  Kje bodo našli denar za to, ali je ta v proračunu, se bomo morali znova zadolžiti? Kot odgovarja Golob, morajo biti vsi dvigi  znotraj proračunskih zmožnosti. Kot pravi, so ravno zaradi inflacije tudi prihodki v proračun izrazito narasli. Pri reformi pa se načrtuje, da bi do leta 2026 zaradi prestrukturiranja že lahko nadomestili tisto, kar bomo zdaj dali skozi povečani odhodek.

Na vnovično vprašanje o tem, ali je partner manekenke Tine Gaber, je ponovil, da svojega zasebnega življenja ni pripravljen deliti z javnostjo.