Golob nepravilnosti v CVZ pripisal Bobnarjevi in jo označil za svojo največjo nasprotnico

Golob je v današnjem kratkem odzivu dejal, da je na situacijo v centru opozarjal tedanjo ministrico Tatjano Bobnar in bivšega v. d. direktorja policije Boštjana Lindava. "In danes sem v kazenski preiskavi, ker sem že pred dvema letoma opozarjal na to, kar danes vidi cela Slovenija," je ocenil.

Golob je napovedal, da bo opozarjal še naprej. "Ampak včasih v tej državi nekatere strukture ne želijo, da se popolnoma legitimno izvoljena oblast ukvarja z njihovimi notranjimi zadevami in sprožijo vse možne postopke, da bi izvoljeni oblasti preprečile, da bi take nepravilnosti, o katerih danes vsi govorimo, v resnici uredila. Ministrica Bobnar tega ni želela urediti in zato sva se razšla. Danes je ona moja največja nasprotnica. Le zakaj," se je vprašal.

"Aktualni vodilni naj prenehajo s prelaganjem krivde"

Bobnarjeva od 14. decembra 2022 ni več ministrica za notranje zadeve, ministrstvo za notranje zadeve pa je vodila od junija do sredine decembra 2022. "V tem času je delovala strokovno in zakonito, skladno s predpisi. Pristojnost ministrstva v razmerju do policije je zakonsko točno določena," je zapisano v odzivu, ki jo je v imenu Bobnar medijem posredoval njen odvetnik Luka Švab.

Že skoraj dve leti policijo vodi generalni direktor, "ki ga je za polni mandat na podlagi nezakonitega sklepa imenovala sedanja vlada", v tem času pa se je tudi vodstvo Centra za varovanje in zaščito že dvakrat zamenjalo, so zapisali.

"Kriviti za situacijo, ki je bila predstavljena v Tarči, in tudi sicer za vse probleme in težave Tatjano Bobnar, ki že dve leti ni ministrica, in nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije, ki to tudi že skoraj dve leti ni več, je naravnost bizarno," še navajajo v odzivu. Odgovornost je tako na aktualnih vodilnih, "ki naj vendarle prenehajo s prelaganjem krivde na ljudi, ki jih že dalj časa ni več v sistemu".

Premier je namreč s prstom pokazal na Bobnar in na nekdanjega prvega moža policije Boštjana Lindava ter dejal, da je oba opozarjal na nepravilnosti na Centru za varovanje in zaščito. Ker Bobnar ni želela ukrepati, sta se razšla. Ob tem pa je pripomnil, da je zaradi teh opozoril danes sam v kazenski preiskavi.

Predkazenski postopek se vodi zaradi ugotovljenega suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti in je stvar pristojnih državnih organov, "ne Tatjane Bobnar", pa je pripomnil njen odvetnik.

Da je Tatjana Bobnar največja nasprotnica predsednika vlade, pa "je izjava, ki je sama po sebi zelo povedna", žogico premierju vrača odvetnik Bobnarjeve. Slednja ni nasprotnica nikogar, je pa odstopila z mesta ministrice, ker ni želela ravnati nezakonito, zato, da bi ohranila ministrski položaj, so podčrtali v izjavi. "Vse ostalo je manipulacija in zavajanje ljudi," so sklenili.

Lindav: Z Golobom se nikoli nisem pogovarjal o razmerah v CVZ

Nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav zanika očitke premierja Goloba, da je na razmere v Centru za varovanje in zaščito opozarjal tako Lindava kot Bobnarjevo. Odgovornost za nastalo situacijo v policiji bo premier med drugim moral iskati pri sebi, meni Lindav.

"Na tem mestu poudarjam, da se s premierjem Golobom nikoli nisem pogovarjal o razmerah v Centru za varovanje in zaščito," je v odzivu zapisal Lindav. Obe njuni srečanji je podrobno pojasnil v poročilu, ki ga je od njega zahteval "ta isti premier decembra 2022", pred parlamentarno preiskovalno komisijo in v postopku pred Komisijo za preprečevanje korupcije, je nanizal Lindav.

"Predsednik vlade Robert Golob se je v kazenskem postopku po meni znanih podatkih znašel zaradi utemeljenega suma storitve uradno pregonljivih kaznivih dejanj in ne zato, ker naj bi opozarjal na nepravilnosti – na drugi strani pa je dejstvo, da sem sam že skoraj dve leti deležen diskreditacij in različnih postopkov, ker sem pričal o domnevnih nepravilnostih," je dodal Lindav.

Ob tem je poudaril, da je bil z mesta v. d. generalnega direktorja policije razrešen 23. februarja 2023, od 16. februarja letos pa je upokojen. "Tako že skoraj dve leti funkcijo generalnega direktorja policije opravlja človek, ki ga je za polni mandat na podlagi nezakonitega sklepa uradniškega sveta in na predlog ministra Boštjana Poklukarja imenovala vlada Roberta Goloba, ki to nezakonito stanje še vedno vzdržuje," se je obregnil tudi ob postopek imenovanja generalnega direktorja policije Senada Jušića.

"Ne vem, kakšni so razlogi, da predsednik vlade za vse težave, povezane s policijo, krivi mene, vendar je več kot očitno, da bo moral odgovornost za nastalo situacijo v policiji iskati pri trenutnem generalnem direktorju policije, aktualnem ministru za notranje zadeve in nenazadnje pri sebi kot predsedniku vlade," je sklenil Lindav.

Koalicija pričakuje pojasnila: Minister bianco podpore nima

Koalicijski partnerji se o podpori oziroma zaupanju v ministra Poklukarja niso izrekali, pričakujejo pa dodatna pojasnila tako ministra kot generalnega direktorja policije.

"Vsekakor pričakujemo, da se ta stvar razišče in ukrepa," je danes dejala namestnica vodje poslancev Svobode Tereza Novak. Pričakuje, da bodo pojasnila na vse izpostavljene očitke dobili v kratkem.

V SD in Levici pa med drugim ocenjujejo, da gre za resne obtožbe in zato pričakujejo pogovor v koaliciji.

"Pričakujemo, da bo javnost seznanjena s stališči direktorja policije in ministra, ki sta se v zadnjih tednih veliko pojavljala v medijih," je izpostavil podpredsednik SD in evropski poslanec Matjaž Nemec. V stranki pričakujejo, da bo minister pojasnila podal tudi v poslanski skupini SD, saj nad ministrom visi senca nedavno vložene interpelacije. "Socialni demokrati smo po koalicijski pogodbi predvsem dolžni odgovarjati državljankam in državljanom ter seveda ščititi pravno državo. V tem primeru so domnevne obtožbe resne in kot takšne jih je treba tudi obravnavati," je poudaril Nemec.

Po njegovih besedah tako minister bianco podpore nima. Kot je še spomnil, se je namreč celotna koalicija na zadnje državnozborske volitve podala z obljubami o spoštovanju delitve oblasti, v danem primeru pa ostaja "senca dvoma neaktivnosti politike, ki je odgovorna za to, da omogoča policiji predvsem strokovno, zakonito in nedvoumno delovanje v prid varnosti državljank in državljanov".

V Levici medtem izpostavljajo, da jih očitki o domnevnih nepravilnostih skrbijo, zato v tem trenutku pričakujejo predvsem resen pogovor v koaliciji. "Težko ocenjujem, kje točno je treba takoj začeti ukrepati, lahko pa potrdim, da nas to izjemno skrbi. Vse bomo v luči novih podatkov, dognanj, razkritij prečesali in to bo imelo vpliv tudi na notranjega ministra," je dejala poslanka Levice Nataša Sukič.

Opozicija: Morali bi goreti vsi rdeči alarmi. Gre za katastrofo 

Opozicija pa je prepričana, da so razkritja dodaten dokaz, da je interpelacija zoper ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja, ki so jo nedavno vložili v parlamentarni postopek, upravičena. Odgovornost bi morala po njihovem mnenju prevzeti tako Poklukar kot generalni direktor policije Senad Jušić.

Da bi ob domnevnih nepravilnostih v Centru za varovanje in zaščito kot tudi pri delovanju policije po državi morali goreti vsi rdeči alarmi, je danes dejal poslanec SDS Andrej Kosi. Predvsem domnevne nepravilnosti glede varovanja ključnih prič, državne tožilke, tudi predsednice DZ ter nezaupanje predsednika vlade so po njegovih besedah znak, da bi nekdo moral prevzeti odgovornost in se posloviti s položaja.

Takšno oceno delijo tudi v NSi, kjer po četrtkovih razkritjih ocenjujejo, da gre za katastrofo in "razgradnjo ene temeljnih inštitucij, ki bi morala skrbeti za varnost državljank in državljanov". "Stvar je padla tako nizko, da bi pravzaprav direktor policije, ki je prvi odgovoren za to stanje v policiji, moral odstopiti, ne včeraj, že predvčerajšnjim, ministru Poklukarju pa lahko pravzaprav samo sporočimo, da ni čas za vročo čokolado, ampak je čas za odstop, še preden bo interpelacija obravnavana," je izpostavil vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj.

Po njegovi oceni je za aktualno stanje soodgovoren tudi predsednik vlade Robert Golob, ki pa je poskrbel zase in svojo varnostno službo prenesel v generalni sekretariat vlade, ko je ugotovil, da Centru za varovanje in zaščito ne more več zaupati, v NSi očitajo predsedniku vlade.