Golob ne vidi možnosti sodelovanja z Janšo, prej z NSi

Stranka Roberta Goloba, Gibanje Svoboda, je v nedeljo dosegla zgodovinsko zmago. V novi sestavi parlamenta bo imela rekordnih 41 poslancev. Kaj bo stranka naredila, da ne bo razočarala volivcev, kot se je v preteklosti že dogajalo z novimi strankami, ki so prevzele vlado? Kot je v oddaji 24UR ZVEČER dejal Golob, je vsaka stranka drugačna in tudi Gibanje Svoboda je drugačno. 

"Ljudem smo vnaprej povedali, kaj je tisto, za kar se bomo zavzemali," je dejal. "Odgovornost je velika in jo sprejemamo ponižno," je poudaril.

S strankama SD, ki je osvojila sedem mandatov, in Levico, ki bo imela pet poslancev, se že pogovarjajo o sestavljanju vlade. Uradni pogovori pa se bodo po Golobovih besedah začeli prihodnji teden. Poudaril je, da je časovnica dokaj znana, saj naj bi se parlament oblikoval do 13. maja. Želijo si, da bi koalicijo oblikovali čim prej, celo hitreje, kot jo je Lojze Peterle, ki je imel v parlamentu ministre potrjene v 34 dneh od volitev.

Kako na oblikovanje bodoče vladne koalicije vpliva ponujen odstop Mesca?

Čeprav je prvak Levice, Luka Mesec, zaradi slabšega rezultata na volitvah, svoji stranki ponudil svoj odstop, sta z Golobom že govorila o prihodnjem sodelovanju. "Predstavil sem mu situacijo v naši stranki. Stvar glede mojega odstopa bo razrešena do konca tedna. Če dobim zaupnico, lahko s pogovori začnemo že v začetku drugega tedna," je dejal Mesec.

Kot je pojasnil, je svoj odstop svetu stranke ponudil zato, ker je timski igralec. "To se mi zdi osnovna demokratična higiena. V življenju je bolj kot to, kako prenašaš zmage, pomembno tudi, kako preneseš poraz. Ali bodo od mene zahtevali odstop, bo odločil svet stranke," pravi. 

Tudi Tanja Fajon (SD) je dejala, da so se o slabšem rezultatu na volitvah že pogovorili znotraj stranke, ki ji je kljub temu zaupala mandat za koalicijska pogajanja. "Za zdaj ostajam na čelu stranke in imam mandat za pogajanja," je dejala in poudarila, da se bodo o njeni nadaljnji usodi na čelu stranke odločali na volilnem kongresu stranke, ki bo čez šest mesecev.  

Kako si bodo razdelili ministrstva?

Golobova stranka ima med vsemi tremi strankami, ki se dogovarjajo za koalicijo, daleč največ mandatov in bi ji zato pripadlo tudi največ ministrstev. "Pripada nam levji delež odgovornosti," je priznal Golob, a poudaril, da se bodo morali najprej potruditi, da ne bodo razočarali ljudi. Izpostavil je, da si želijo prevzeti odgovornost predvsem za zdravstveni in finančni resor ter področje podnebnih politik. 

"Zdravstveni minister potrebuje zaslombo predsednika vlade in finančnega ministra," je poudaril. Potrdil je, da na čelu zdravstvenega ministrstva vidijo Danijela Bešiča Loredana, ki je eden prvih zdravnikov, ki si je upal spregovoriti o korupciji v zdravstvu.

Mesec je sicer pred volitvami dejal, da je Loredan zanje nesprejemljiv. "Tudi o tem sva z Golobom govorila. Dejal sem, da je nesprejemljiv glede na program, ki ga je predstavil," je pojasnil in dejal, da mu je Golob zagotovil, da bodo vladni program oblikovali skupaj. Kot je še dodal, pričakuje, da bodo rešitev za zdravstvo iskali v okviru javnega. "Korupcija v zdravstvu ne sme biti izgovor za njegovo privatizacijo," je poudaril.

In katera ministrstva zanimajo SD? Fajonova ne skriva, da jo zanima mesto zunanje ministrice, a za ta položaj ima tudi Gibanje Svoboda svojo kandidatko Marto Kos. "Pogovarjala se bom tako z Golobom kot znotraj vodstva stranke. Vse korake bomo sprejemali skupaj," je odgovorila in poudarila, da imajo v SD strokovno ekipo. Sicer pa je dejala, da si je tudi SD zastavila jasne prioritete, med katerimi so javno zdravstvo in šolstvo ter pomoč mladim pri reševanju stanovanjskega problema. 

Mesec pravi, da se o tem, katera ministrstva bi zasedla Levica, še niso pogovarjali. "Nismo še tako daleč. Najprej moramo v stranki opraviti pogovore v tem tednu," je dejal in dodal, da so resorje, ki jih zanimajo, že omenili v programu.

Sicer pa je Golob poudaril, da je vse še odprto in da bo pri izbiri ministrskih kandidatov glavni kriterij strokovnost. "Iskali bomo najbolj strokovne in najboljše kadre. Želimo združevati najboljše kadre, ne glede na strankarsko pripadnost," je poudaril.

Prepričan je, da jim bo uspelo v hitrem času sestaviti levosredinsko vlado. "Vsebinska razhajanja so bistveno manjša, kot se zdi. Sem velik optimist, da lahko razhajanja, ki so minimalna, odpravimo v čim krajšem času," meni Golob. 

Kaj bodo prve poteze nove vlade?

Fajonova je spomnila na predvolilno obljubo SD, da si želijo okrepiti javno zdravstvo. Dejala je, da si želijo državnega sekretarja ali koordinatorja, ki bi skrbel samo za skrajševanje čakalnih vrst.

Vse stranke pa se strinjajo, da bo ena od prvih nalog, ki se jih bodo lotili, odprava škodljivih ukrepov, ki jih je Janševa vlada sprejemala v času zdravstvene epidemije. "Podprli bi zakon, ki ga je predlagal Inštitut 8. marec glede ukinitve škodljivih ukrepov aktualne vlade. Da vrnemo normalizacijo državi," je dejala Fajonova. 

Tudi Mesec se je strinjal: "Definitivno mora vlada začeti s tem, da se odpravijo vse škodljive posledice Janševe vlade. Inštitucije morajo spet dobiti avtonomijo." Med drugim je izpostavil tudi prekinitev političnih posegov v javni servis RTV, Policijo ... 

Je možno sodelovanje z NSi in SDS?

Kakšne pa so možnosti sodelovanja s strankama SDS in Nova Slovenija (NSi)? Golob je jasen: "Ne vidim možnosti (za sodelovanje z Janezom Janšo). Prej vidim možnost za programsko in projektno sodelovanje z NSi, vendar je v tem trenutku prezgodaj govoriti o tem. Za to bo čas po jeseni."

Golob je veliko govoril tudi o sklenitvi novega družbenega dogovora. Kaj to sploh pomeni? "Nov družbeni dogovor pomeni to, da postavljamo nove temelje za to, kako je videti socialno pravična in solidarna država, ki temelji na tržnem gospodarstvu," je pojasnil Golob. "Hočemo vzpostaviti nov sistem, ki bo skrbel za naranljivejše na eni strani, hkrati pa bo odporen na to, kar se dogaja v svetu. Želimo, da je sistem odporen na zunanje vplive, kot so na primer epidemija covida-19 ali ukrajinska in energetska kriza."

Ali lahko v vladni ekipi pričakujemo tudi Alenko Bratušek in Marjana Šarca? "Mi v tem trenutku ne izključujemo ničesar. Najbolj pomembno nam je, da bomo kadrovali po strokovnosti. In strokovnjakov je kar nekaj. Namenoma govorim, da ne bodo imeli prednost samo tisti, ki imajo našo strankarsko izkaznico, ker bi to tudi ljudje zelo slabo sprejeli," je dejal in poudaril, da morajo pred tem najprej odpraviti škodljivo kadrovanje trenutne vlade.

"Seveda si želimo tudi LMŠ in SAB v koaliciji, ampak ne izključujemo drugih manjših strank, ki imajo lahko zelo dobre strokovnjake, pa se tudi niso uvrstili v parlament," je dodal. 

'Želimo si doseči dogovor, ki bo trajal vsaj dva mandata'

Janševa vlada ima odprto "fronto" s Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), ki zahtevajo zvišanje plač učiteljem. Bodo sindikalisti pri svojih zahtevah vztrajali tudi pri novi vladi? 

"Stavka je odprta in traja. Stavkovne zahteve smo posredovali vsem strankam, ki so danes tukaj. Vsi so se opredelili glede zahtev. Sklepam, da to ne bo pretežka naloga," je bil jasen Branimir Štrukelj, glavni tajnik sindikata.

Golob je dejal, da se bodoča vlada namerava sestati z vsemi sindikati in ne s posamičnimi. Šele na podlagi tega dialoga pa se lahko začnejo pogovarjati o reševanju nakopičenih težav. "Želimo si doseči dogovor, ki bo trajal vsaj dva mandata," je poudaril. A Štrukelj ga je spomnil, da je celotni šolski sistem v stavki. Zato pričakuje, da se bo vlada lotila reševanja aktualnih težav. 

Fajonova je potrdila, da so stavkovne zahteve še odprte in izrazila mnenje, da bo treba iskati rešitve za prenovo plačnega sistema. "Pred nami so težki izzivi," je priznala. 

Tudi Mesec je dejal, da je plačni sistem v javnem sektorju ena od prioritet nove vlade. "Plačni sistem je v razsulu. Pokopala ga je Janševa vlada, uničen pa je bil že prej," je dejal. Vendar pa je opozoril, da se mora vlada dogovoriti, koliko denarja bo namenila za plače. Predvsem pa si, kot je izpostavil, v Levici želijo "izbrisa sramotnega plačnega razreda J". Ob tem je izrazil prepričanje, da mora država postati zgled dobrega zaposlovalca.

Golob je prepričan, da so politika in sindikati sposobni skupaj rešiti socialni dialog. Kot je dejal, pa posamezni ukrepi niso rešitev, ker bodo podirali razmerja. "Morda pa je čas, da po dolgem obdobju, ko socialni sporazum nismo uspeli sklenit, to zdaj poskusimo," je upanje izrazila Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov (ZSSS). 

OZS si ne želi poseganj v protikoronske zakone

Glede pričakovanj podjetnikov in obrtnikov je predsednik Obrtne zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh dejal, da najprej pričakuje stabilno in močno vlado, ne želi pa si poseganj v 10 protikoronskih zakonov, ki da mnogim podjetjem odločilno pomagali. "Ti ukrepi vlade so bili dobri. Marsikateri obrtnik je preživel zaradi teh ukrepov. Želim, da vlada razume podjetništvo in obrtništvo, da bomo še naprej lahko delali. Smo proti višanju davkov in proti višjim prispevkov na plače."

Golob je na to odgovoril, da močnejše vlade, kot bo prihajajoča, Slovenija še ni imela. Napovedal je obdavčenje premoženja, ki da trenutno ni dovolj obdavčeno.

Dejal je, da se zaveda, da so bili številni obrtniki zelo prizadeti in obljubil, da bo nova vlada poskrbela za vse. "Investirali bomo v delovna mesta. Dobili smo mandat ljudi za popolnoma nov način vladanja, za vlaganje v projekte, ki bodo ustvarjali večjo vrednost."

Meh se je strinjal z Golobom, da je vlaganje v inovativno gospodarstvo prihodnost in dejal, da bo morala pri tem pomagati vlada z raznimi subvencijami, da bodo obrtniki lahko prišli do sodobnih strojev in da bodo konkurenčni na mednarodnih trgih. Povedal je še, da prevečkrat govorimo o davkih in poudaril, da so problem predvsem prispevki na plače.

A Mesec je pobude o nižjem obdavčenju kritiziral. "Če hočemo met višje plače tega ne bomo dosegli z nižjimi davki. To je škodljivo. Če hočemo dobiti boljše plače, potrebujemo drugačno gospodarstvo." Zavzel se je za ustanovitev razvojne banke.

Predsednica ZSSS Lidija Jerkič je povedala, da je davčna reforma potrebna, težava pa da je parcialno reševanje le te. "Tukaj je treba ne samo dodatno obdavčit premoženje, treba je tudi postaviti nova razmerja znotraj dohodninskih razredov. Imamo srednji razred, ki počasi izginja. To je potrebno uravnotežiti. Gospodarstva ne smemo graditi na subvencijah, velja tudi enako za socialne prejemke. Tudi ti dostikrat prihajajo v napačne roke."

Štrukelj pa je dejal, da bo plačni sistem v javnem sektorju eden od preizkusnih kamnov te vlade, ki bo morala sprejeti težke odločitve.

O reševanju energetske krize in pritisku na denarnice

Čeprav se je Janševa vlada v predvolilni kampanji hvalila z nižjimi položnicami za elektriko, pa je Golob opozoril, da bodo posledice energetske krize ljudi udarile po žepih šele jeseni. 

"Ocenjujem, da bodo cene zemeljskega plina najbolj kritične za navadne ljudi. Trg zemeljskega plina in električne energije trenutno ne deluje učinkovito. Glavna tema bo, na kateri nivo postaviti cene, da bodo dolgoročno vzdržne."

Kako rešiti kadrovske težave v zdravstvu?

S kandidati za sestavo nove vlade se je soočila tudi Polona Gams iz Mladih zdravnikov Slovenije, ki je opozorila, da se je v zadnjih letih zvrstila kopica ministrov za zdravje. Izpostavila je, da je pomembno, da bo vlada stala za ministrom. "Pričakujemo povečanje števila zdravnikov, da ne bomo gledali vsega le skozi prizmo denarja," je poudarila. 

"Minister za zdravje bo imel mojo 100-odstotno podporo. Dal sem zavezo, da bomo program, ki smo ga sestavili, podprli. Zdravstvo je prva stvar v našem mandatu," pa je odgovoril Golob. 

Fajonova je izpostavila, da bo potrebna obsežna zdravstvena reforma, ki jo bo treba izvesti s pomočjo socialnega dialoga. "Če ne bomo sposobni ljudem zagotoviti, da pridejo do zdravnika pod enakimi pogoji, potem nismo uspeli," je med drugim dejala. 

Mesec pa je opozoril, da Levica ne bo podprla ministra, ki bo uničeval javno zdravstvo. "Ne bi rad, da ljudje hodijo k zdravniku z bančno, ne pa zdravstveno kartico," je ponazoril.

Mladi zdravniki si želijo predvsem, da bi v novi vladi odločitve sprejemali skupaj s stroko in delovali povezovalno. "Eden večjih problemov je pomanjkanje kadra, niso dovolj zgolj delovni inštrumenti. Govorim tudi o medicinskih sestrah in drugem pomožnem osebju." 

Goloba je vprašala, kako bi stimuliral zdravnike in medicinske sestre, da ostanejo v Sloveniji. "Zdravstvo je potrebno temeljito reorganizirati. Kar se tiče pomanjkanje kadra. Prvo je, da je kader slabo izkoriščen. Z neučinkovitostjo šibimo svoj zdravstveni sistem. Imamo pa tudi zaguljen sistem, kako pripeljati kader iz tujine v Slovenijo. Absurdno je, da je lažje pripeljati gradbenega delavca kot zdravnika. Prenoviti moramo migrantsko politiko," je odgovoril Golob.

Želja po stabilnosti, dialogu in sodelovanju

Gosti v studiu so bodočemu mandatarju izrazili tudi nekatera ključna pričakovanja do nove vlade. Štrukelj pravi, da je pomembno, da vlada rehabilitira položaj sindikatov, ki da so bili v Janševi vladi marginalizirani. "Poskušalo se nas je odriniti od dialoga in sodelovanja pri ključnih vprašanjih. Te stvari pa bo treba uresničiti, ne samo podpisati."

Meh pričakuje, da bo vlada razbremenjevala obrt in podjetništvo. Jerkičeva pa, da se v letošnjem letu "vrne pravna država in sodelovanje civilne družbe - od nevladnih organizacij in sindikatov". Želi si stabilnosti na daljši čas, všeč pa ji je tudi ambicija stalne vlade do leta 2030.

Fajonova je dejala, da jo je pogovor veselil. Zagotovila je, da lahko sestavijo stabilno in trdno vlado. "S sindikati smo ves čas v navezi, tudi s civilno družbo. Čas je, da zaženemo ekonomsko-socialni svet," je še poudarila.

Mesec predvsem čuti veliko odgovornost. "Dejstvo je, da smo vsi skupaj uspeli mobilizirati ljudi, ki so plebiscitarno zavrnili vlado Janeza Janše. Levica je lahko stabilen partner."

Ob koncu je Golob dejal, da se svoje odgovornosti zaveda in ponovil, da bo deloval operativno, saj da drugače ne zna delati, ker izhaja iz gospodarstva. "Izzivi so veliki, vsi bi si želeli vse in takoj. Vendar z majhnimi koraki bomo to dosegli."