Golob o možnosti nacionalizacije energetskih podjetij. Bo prvi na vrsti Geoplin?

Premier Robert Golob je v nastopu pred poslanci na današnji seji DZ spomnil, da energetska kriza prinaša s seboj tudi posebnosti na evropski ravni, ki jih nihče ni mogel predvideti. Omenil je nedavno nacionalizacijo največjega nemškega uvoznika plina Uniper. Zato je vlada v B bilanci proračuna, to je na računu finančnih terjatev in naložb, rezervirala 750 milijonov evrov za dokapitalizacijo energetskega sektorja, če bo ta potrebna.

Čisto možno je, tako Golob, da bo v kratkem, v roku naslednjega meseca, morala tudi Slovenija nacionalizirati kakšno podjetje. "Ne gre za socializem ali komunizem, ampak reševanje energetske krize in zagotavljanje stabilne oskrbe z energenti," je dejal premier.

S predlogom rebalansa se letošnji odhodki državnega proračuna povečujejo za okoli 600 milijonov evrov ali približno štiri odstotke na 14,6 milijarde evrov, prihodkov pa naj bi se v proračun steklo 12,5 milijarde evrov, kar je približno milijardo evrov oziroma okoli devet odstotkov več, kot je predvideno zdaj. Državna blagajna naj bi tako leto končala z nekaj več kot dvema milijardama evrov primanjkljaja.

Takšen rezultat pri primanjkljaju je glede na razmere zelo dober, je ocenil Golob. Poraba in primanjkljaj bosta po njegovih besedah ob koncu leta morda celo nižji. "A v tem rebalansu se že kažejo obrisi za 2023, ko ne bomo imeli sreče, da bi lahko tako uravnoteženo načrtovali proračun," je ugotavljal predsednik vlade.

Predlagani rebalans je sicer Golob označil z besedami tehnični popravek, aktualizacija tekočega proračuna in skupni proračun prejšnje in nove vlade, saj je do prenosa oblasti prišlo na polovici leta. Polletji sta sicer po njegovih navedbah zelo različni. Prvo je zaznamoval izrazito povečan priliv davčnih prihodkov iz domače potrošnje, v drugi polovici leta pa se bodo obveznosti, sprejete v prvi polovici leta, in tiste, ki bodo uveljavljene jeseni, izdatno povečale.

V proračunski rezervi je po novem predvideno za 430 milijonov evrov sredstev, pretežno za soočanje z energetsko draginjo, je dejal premier. Od tega je 340 milijonov evrov namenjenih za ukrepe za prebivalstvo in gospodarstvo, ostalo pa bo šlo za uskladitev plač in regresov v javnem sektorju.

Vlada skuša v predlaganem rebalansu zaokrožiti dve trenutni krizi

Ena je epidemija covida-19 in s tem povezani ukrepi. Velik del teh ukrepov je bilo prisotnih v prvi polovici leta, z nekaj rezerve jih vlada pričakuje tudi v prihajajoči jeseni in zimi. Po drugi strani je zdaj tu energetska kriza, ki se je, tako Golob, nakazovala že v 2021, z rusko agresijo na Ukrajino pa je eskalirala v najhujšo tovrstno krizo v Evropi po drugi svetovni vojni.

Tretji dejavnik pa je po besedah predsednika vlade ta, da je na podlagi načrta za okrevanje in odpornost ter zaključevanja izvajanja kohezijske politike v obdobju 2014-2020 letos in v 2023 načrtovano zelo veliko investicij. V rebalansu je njihova raven pri nekaj manj kot dveh milijardah evrov.

Čeprav obstajajo različni pogledi, ali bo Sloveniji letos uspelo vse te investicije izvesti, je dolžnost vlade po Golobovih pojasnilih ta, da jih načrtuje v višini, kot so bile obveznosti zanje prevzete. Konec leta bo pokazal, ali smo bili pri izvedbi tako zelo ambicioznih načrtov res uspešni in ali je absorbcijska sposobnost vseh akterjev dejansko tako velika, je pripomnil.

Finančni minister Klemen Boštjančič, ki je predlagani rebalans podrobneje predstavil, je medtem ponovil že večkrat pojasnjene razloge zanj. Med temi je izpostavil predvsem dodatne obveznosti, sprejete po potrditvi veljavnega proračuna novembra lani. Rebalans tako po njegovih pojasnilih predstavlja prilagoditev aktualnim razmeram in dejanskim potrebam. Zagotavlja plačilo že sprejetih obveznosti, k niso imele zadostnega kritja, in predvideva pravice porabe za ukrepe do konca leta.

Največja rast odhodkov je po politikah predvidena za intervencijske programe in ukrepe, plačila v proračun EU, varovanje okolje in okoljsko infrastrukturo, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, podjetništvo in konkurenčnost, obrambo in zaščito, trg dela in izobraževanje. Ob povečanih prihodkih in odhodkih se potrebna zadolžitev za potrebe izvajanja proračuna glede na veljavni proračun zmanjšuje za nekaj več kot milijardo evrov na okoli 4,5 milijarde.

Tudi po Boštjančičevih besedah vlada dopušča možnost, da celoten obseg porabe, ki izhaja iz rebalansa, ne bo uresničen v celoti. Ker pa je treba z javnofinančnimi predpisi pri načrtovanju izdatkov upoštevati vse že prevzete obveznosti, ki izhajajo iz veljavnih predpisov, ni dopustno, da se na podlagi predvidevanj odhodki ne načrtujejo v zadostni višini, je dejal v luči kritik fiskalnega sveta o neracionalnem načrtovanju odhodkov.

Opozicija kritična do rebalansa, za koalicijo ustrezen

Poslanske skupine opozicijskih poslanskih skupin so po pričakovanjih kritične do predloga rebalansa letošnjega državnega proračuna. Očitajo mu predvsem pomanjkanje razvojne naravnanosti, opozarjajo na primanjkljaj, ne strinjajo se z načrtovanimi spremembami davčne zakonodaje. Poslanci koalicijskih strank mu napovedujejo podporo. "Predlog rebalansa ni niti razvojno naravnan, niti ni ciljno usmerjen," je opozorila Suzana Lep Šimenko (SDS). Z njim se namreč sredstva za investicije zmanjšujejo, še posebej za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije. "Na področju investicij ste resnično slabi gospodarji," je opozorila in menila, da rebalans kljub zmanjšanju investicij ni varčevalen.

Vladi je očitala tudi slabo črpanje evropskih sredstev, kot enega ključnih problemov obravnavanega rebalansa pa izpostavila primanjkljaj. Ta naj bi se po predlogu sicer znižal na nekaj več kot dve milijardi evrov, a kot je izračunal fiskalni svet, bo od tega 1,7 milijarde evrov ustvarjenega zgolj v zadnjih štirih mesecih leta. "Sprašujemo se, kako," je vprašala poslanka.

Do predloga rebalansa so kritični tudi v poslanski skupini NSi, a mu po besedah poslanca Jožefa Horvata ne bodo nasprotovali. Do konca leta je le še nekaj mesecev, bolj pomembni se jim zdijo proračunski načrti za naprej. "Rebalansu ne bomo nasprotovali, veselimo pa se razprave ob predlogu proračuna za naslednje leto," je dejal Horvat.

Jernej Vrtovec (NSi) je zanikal besede finančnega ministra Boštjančiča, da je rebalans potreben, ker je prejšnja vlada delila predvolilne bonboniere. "Vsi v preteklosti sprejeti ukrepi so bili zagotovo sprejeti z dobrim namenom za pomoč gospodarstvu in ljudem," je dejal. Ob tem je izrazil prepričanje, da bi v primeru, da spomladi ne bi bilo parlamentarnih volitev, vsaka vlada najpozneje v maju prilagodila proračun razmeram energetske krize.

V koaliciji menijo, da se vlada z rebalansom ustrezno odziva na aktualne zahtevne in negotove razmere. "Odgovarja na izzive časa, ki jih prinaša energetska kriza," je dejal Borut Sajovic (Svoboda) in dodal, da rebalans ne pozablja na tiste, ki so v tej državi najbolj ranljivi, ter jim namenja zadostna sredstva. Ob tem je zagotovil, da noben resor ne bo dobil manj sredstev, kot jih potrebuje za izvedbo ključnih načrtovanih aktivnosti do konca leta.

Podobno je dejal Milan Jakopovič (Levica). "Rebalans proračuna, ki je pred nami, v veliki meri odraža odziv na nestabilne razmere od sprejema proračuna za leto 2022," je dejal in tudi on spomnil na energetsko krizo in rastočo inflacijo, pa tudi na še vedno nestabilne razmere v zdravstvu zaradi nadaljevanja pandemije covida-19, neuspešnost črpanja evropskih sredstev, upadanje realnih plač in druge aktualne težave.

Številni so se ozrli že v prihodnja leta. Proračun za leto 2023 bo moral dosledno upoštevati zaveze iz koalicijskega sporazuma, je dejal Jakopovič in zahteval več sredstev za javno zdravstvo, dolgotrajno oskrbo, znanost, raziskovalno dejavnost in kulturo ter za gradnjo dostopnih stanovanj.

Suzana Lep Šimenko je spomnila na načrtovane spremembe pri dohodnini, ki jih je v ponedeljek potrdila vlada, ter opozorila, da gre za razveljavitev res dobrih ukrepov, ki jih je letos spomladi sprejel DZ. Ljudje morajo biti za svoje delo spodobno plačani, davčna, družinska in socialna politika pa morajo biti naravnane v smeri, da se bo ljudem splačalo delati, je zahtevala.

"Napovedovanje povečanih davčnih obremenitev za tiste, ki v Sloveniji dodatno ustvarjajo, zagotovo ni dobro," pa je opozoril Vrtovec. Predlog davčnih sprememb, ki jih je v ponedeljek potrdila vlada, je poslance NSi negativno presenetil, v proračun se namreč letos kljub zadnjim spremembam zakona o dohodnini steka več davkov.