Predsedujoča svetu ministrov BiH Borjana Krišto se je Golobu zahvalila za podporo Slovenije BiH pri pridobitvi statusa kandidate za članstvo v EU. Ta po njeni oceni pošilja pomembno sporočilo, da je mesto BiH v uniji.
BiH je prošnjo za članstvo v EU vložila februarja 2016. Evropska komisija ji je nato leta 2019 postavila 14 pogojev, ki bi jih morali v Sarajevu izpolniti za status kandidatke. BiH pogojev še ni izpolnila, a so se ji v luči vojne v Ukrajini v EU vseeno odločili podeliti status kandidatke.
Vpliv vojne v Ukrajini je po Golobovi oceni bistveno prispeval k spremembi atmosfere v Bruslju, ko gre za širitev unije na Zahodni Balkan. "Sprememba je zgodovinska. 20 let se je proces širitve v resnici zaustavljal s t. i. tehnično-administrativnimi vprašanji. Danes je širitev EU postala politično vprašanje in ta trenutek je treba izkoristiti," je poudaril po srečanju z gostiteljico, predsedujočo svetu ministrov BiH.
"BiH je v zgodovinskem trenutku, da izkoristi spremenjene okoliščine," je dejal in državi napovedal tako tehnično kot finančno pomoč Slovenije na njeni evropski poti.
'Slovenija ne želi biti samo prijateljska, ampak največja zaveznica'
"Slovenija ne želi biti samo prijateljska državam, ampak največja zaveznica, zato bomo nudili vso možno pomoč, da to zgodovinsko priložnost izkoristi, od strokovnjakov do finančnih sredstev," je dejal. Ob tem je BiH svetoval, naj med 14 točkami najprej reši tiste, ki so najenostavnejše. To je po njegovih besedah način, kako oblasti v Sarajevu Bruslju lahko najlaže dokažejo iskreno željo po napredku.
Golob je še povedal, da znotraj EU poteka strateški pogovor, na kakšen način najbolje povezati EU s svojimi sosedami. Eden od možnih scenarijev, ki ga podpira tudi Slovenija, je scenarij fazne širitve. To po njegovih besedah pomeni, da bi država imela konkretne koristi že med procesom evropske integracije, še pred vstopom v EU, še posebno na področju izobraževanja, mladih in gospodarskega razvoja.
"Ambicioznost pri sprejemanju reform je pomembna, ker vsaka sprejeta reforma odpira prostor za to, da pride do konkretnega sporazuma z EU pred članstvom, od katerega imajo potem lahko neposredne koristi prebivalci te države," je pojasnil.
Po Golobovih besedah se je pomembna sprememba zgodila tudi v slovenski zunanji politiki, ki da zdaj striktno sledi principu solidarnosti med narodi, da bi dosegli politično stabilnost v svetu. "Samo če bomo imeli politično stabilnost, bomo lahko govorili o gospodarskem razvoju in blaginji vseh ljudi," je dejal. "Ni skritega tiska, vodi nas želja po napredku cele regije, ker s tem prosperira tudi Slovenija," je dodal.

Slovenska vlada za pomoč BiH rezervirala dodaten milijon evrov
Pojasnil je, da je slovenska vlada za tehnično pomoč BiH v proračunu rezervirala dodaten milijon evrov. "Z njimi bodo podprli prve aktivnosti na področju državne statistike in pregona mednarodnega kriminala. Slovenska policija ima odlične odnose s policijo BiH. To sodelovanje bi radi dvignili tudi na raven pri usklajevanju zakonodaje," je izjavil.
Sodelovanje med državama na področju reform je potrdila tudi Krištova. Napovedala je podpis sporazuma o nudenju strokovne in tehnične pomoči BiH na njeni evropski poti in ob tem izpostavila, da je svet ministrov BiH že izvedel nekatere reforme.
"Koraki in fokus sveta ministrov so prav na evropskih reformah, svet ministrov pa je že storil določene korake, ko gre za vprašanje reforme javne uprave, notranjega trga, konkurenčnosti, za infrastrukturne projekte in drugo," je izjavila.
Poudarila je, da mora svet ministrov BiH posebno pozornost posvečati tudi notranjepolitičnemu dialogu, glede na to, da je BiH po ustavi država treh konstitutivnih narodov in drugih državljanov, ki živijo v njej. "Naša obveznost je opraviti omejene spremembe ustave BiH in reformo volilne zakonodaje na principih ustavne enakopravnosti vseh treh konstitutivnih narodov in drugih državljanov, ki živijo v BiH," je še dejala.
Krištova in Golob sta govorila tudi o krepitvi gospodarskega sodelovanja med državama, kjer premier vidi priložnosti predvsem na področju obnovljivih virov energije. "BiH ima izjemen potencial na ravni obnovljivih virov energije, v katere želimo v prihodnosti vlagati velika investicijska sredstva tudi mi in naši slovenski vlagatelji," je izjavil.
Krištova pa je poudarila, da je v fokusu sveta ministrov BiH tudi regionalno sodelovanje z vzdrževanjem in krepitvijo dobrih sosedskih odnosov. Ponovila je, da ima BiH s Slovenijo tradicionalno dobre odnose v vseh segmentih življenja in da je Slovenija tudi med tremi največjimi tujimi vlagateljicami v BiH.
V nadaljevanju obiska se je slovenski premier srečal s predsedujočima in kolegijema Predstavniškega doma in Doma narodov Parlamentarne skupščine BiH dr. Nikolo Špirićem in dr. Denisom Zvizdićem ter namestnikoma Kemalom Ademovićem ter Draganom Čovićem, s predsedujočo in članoma Predsedstva BiH Željko Cvijanović, Željkom Komšićem in dr. Denisom Bećirovićem. Na delovnem kosilu s predsednico Krišto sta se pridružila zunanji minister BiH Elmedin Konaković in Staša Košarac, minister za zunanjo trgovino in ekonomske odnose BiH.
KOMENTARJI (524)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.