Golob: Ukrepi, ki jih bomo morali sprejeti, se ocenjujejo na več kot 1,5 milijarde

"Zelo jasno je, da so evropski energetski trgi odpovedali, cene za prihodnje leto so dosegle nivoje, ki so popolnoma nevzdržni in tudi nesmiselni," je v izjavi za javnost po sestanku povedal predsednik vlade Robert Golob. 

Kot je dejal, so gospodarstvenike seznanili z že do sedaj sprejetimi ukrepi in pa predvsem z načrti za naprej. Hkrati pa so se tudi dogovorili za skupne aktivnosti v prihodnjem mesecu. Ravno na to temo se bo minister za infrastrukturo Bojan Kumer v naslednjih dneh udeležil vrha, to temo pa bodo imeli tudi na svetu voditeljev EU, kjer bodo po Golobovih besedah zagovarjali, da je treba korenito reformirati evropski trg energentov, ker danes ne opravlja svoje funkcije. 

"Ukrepi, ki jih bomo morali sprejeti za potrebe gospodarstva, se v tem trenutku ocenjujejo na več kot 1,5 milijarde. Koliko bodo dejansko potrebni, pa je odvisno tudi od tega, koliko bomo uspešni pri zagovarjanju nujnosti reforme energetskih trgov v Evropi," je še dejal Golob. 

Napovedal je tudi, da bo z naslednjim tednom začel delovati skupen krizni štab predstavnikov vlade in gospodarstva. "Ravno z namenom, da konkretiziramo te ukrepe, ki so bili danes predlagani."

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han je povedal, da so ugotovili, da jim brez iskrenega pogovora in skupnega delovanja ne more uspeti. "Smo optimisti in vemo, kaj storiti, smo se odločili, da še naprej sodelujemo, smo transparentni, ta trenutek ni časa za profitiranje, nihče v tej zgodbi energetske krize ne bo mogel profitirati, razen tistih, ki niso v Sloveniji, so špekulanti in zato je Evropa, pa tudi Slovenija, v težavah."

Opomnil je, da je ta vlada že sprejela ukrepe, ki jih nekateri morda ne želijo videti – za gospodinjstvo, za mala in srednja podjetja, skratka za to, da se bo draginja čim manj poznala pri ljudeh. "Če potegnemo črto, govorimo o milijardi evrov."

Han je povedal še, da so se dogovorili za ustanovitev ekipe, ki bo v naslednjem mesecu sprejela odločitev, kako v naslednjem letu pomagati gospodarstvu v zvezi z energetsko krizo. "Jaz danes ne bi špekuliral, kaj vse bomo naredili. Vsem nam je približno jasno, kaj moramo storiti. Verjamem, da nam bo skupaj uspelo."

'Helikopterskega razmetavanja denarja ne bo'

Minister za finance Klemen Boštjančič je povedal, da se soočamo z eno največjih kriz, ki je morda večja kot covid kriza, in nihče ne ve, kakšni bodo njeni učinki. "Kar se je dogajalo v zadnjih tednih, kaže na stvari, ki se do zdaj še nikoli niso zgodile. Jasno je, da bo vlada zelo veliko pomagala, danes smo se pogovarjali o pomoči gospodarstvu – ta bo znatna, niti je ne znamo še oceniti realno, ker je precej nepredvidljivo, kako se bo ta kriza gibala, govorimo pa o stotinah milijonov ali pa milijardi in več ali nekaj milijardah."

Opomnil je, da sredstva niso neomejena. "Že ob razmerah letošnjega leta, ki niso najslabše, bomo imeli dve milijardi primanjkljaja. Lahko si mislite, kaj bo to pomenilo za naslednje leto. V veliki meri se bomo morali dodatno zadolžiti, zato je zelo pomembno, kako bodo ta sredstva uporabljena."

Po Boštjančičevih besedah so gospodarstvenikom danes "jasno povedali, da tukaj ne bo helikopterskega razmetavanja denarja, ampak bomo skupaj z njimi poskušali najti formulo, po kakšnem principu se bodo sredstva delila". "Cilj je, da iz te krize pridemo čim manj potolčeni, in predpogoj za to je, da so sredstva uporabljena učinkovito."

'Kjer je volja, tam je pot' 

Tudi minister za infrastrukturo Bojan Kumer je pogovor ocenil kot izjemno konstruktiven in pozitiven. "Dejansko smo se poslušali, vlada nadaljuje z ukrepi za naslavljanje draginje, iz tedna v teden in iz meseca v mesec rešujemo nastalo situacijo, posamezne segmente civilne družbe in gospodarstva. Prišli smo z rešitvami, z ocenami, kje dejansko Slovenija je. Situacija je globalna, ni je povzročila Slovenija. Imamo na mizi določene rešitve, danes smo slišali kar nekaj dobrih idej s strani predstavnikov gospodarstva. To nas veseli in bodri. Kjer je volja, je tudi pot. Želja je, da oblikujemo močno operativno štabno službo, sestavljeno iz vseh deležnikov, ki bi poiskala to formulo, kako nasloviti vse deležnike, ki čutijo in bodo čutili posledice energetske krize. Ni vprašanje, ali bo vlada pomagala ali ne. Vlada bo pomagala, govorimo o res enormnih zneskih." 

Poudaril je, da je bila Slovenija tista, ki je pred 10 dnevi začela aktivno naslavljati, da trenutne borzne cene nimajo več nobene realne osnove, da je fundamentalna slika drugačna in je treba poseči na trg derivatov, terminskih cen. "Podpora se kopiči in upam, da bomo že na naslednjem sestanku ta del uspešno naslovili, kar bo pozitivno vplivalo na vse ostale trge."

Gospodarstveniki niso zadovoljni

Medtem pa predstavniki gospodarstva z današnjim srečanjem niso povsem zadovoljni. Predsednik GZS Tibor Šimonka je izrazil razočaranje, ker vlada ni obljubila kapice na ceno energentov tudi za gospodarstvo. Razmere so alarmantne, pričakovali smo več pozitivnih odgovorov, je dejal in posvaril: "Če kapice ne bo, lahko prihodnje leto škodo za slovensko gospodarstvo štejemo v nekaj milijardah evrov, od pet do deset."

Čeprav vlada takojšnje uvedbe kapice ni obljubila, pa Šimonka pričakuje, da bo danes dogovorjena posebna delovna skupina do konca meseca določila neke vrste modificirano kapico na cene energentov, ki bi izenačila pogoje za majhna, srednje velika in velika podjetja. Podrobnosti še ne pozna, pričakuje jih oktobra.

Šimonki se tudi zdi pozitivno, da vlada že razmišlja in pripravlja ukrepe, ki bi celovito zajeli vsako krizno situacijo, bodisi v primeru pomanjkanja naročil ali zaustavitve dobav katerega od energentov.

Kot so po srečanju sporočili iz GZS, so predstavniki gospodarstva predstavili 12 nujnih ukrepov, med katerimi se jim zdita poleg uvedbe kapice na ceno energentov z letošnjim 1. septembrom ključna še dva, to je uvedba kapice na cene energentov na evropski ravni vključno z odpravo odvisnosti cene električne energije od cene zemeljskega plina ter uvedba začasnih ukrepov za ohranitev delovnih mest. Golob je ukrepe za ohranitev zaposlenih, zlasti čakanje na delo, napovedal že v naslednjem mesecu.

Gospodarstveniki so vlado tudi pozvali k jasnemu stališču o obstoju in pomenu industrije v Sloveniji, s poudarkom na energetsko intenzivni industriji. Med sistemskimi ukrepi si želijo še poenostavitve in pospešitve pridobivanja različnih dovoljenj, paketa obsežne in sistemske pomoči prizadetim podjetjem za leto 2023, možnosti uporabe alternativnih in obnovljivih virov s subvencijami ter zagotovitve likvidnostnih sredstev podjetjem prek Slovenskega podjetniškega sklada in SID banke.

Generalni direktor GZS Aleš Cantarutti je opozoril, da zaradi aktualnih cen električne energije in zemeljskega plina industrijska proizvodnja pada. Evropa mora vztrajati pri ohranitvi bazične proizvodnje v evropskem prostoru, je prepričan.

Regulacija cen električne energije in zemeljskega plina se zdi nujna tudi Marku Drobniču iz Taluma. Zaradi visokih cen energentov namreč proizvodnja materialov v EU pada, medtem ko v drugih delih sveta, kjer se ne soočajo s tako visokimi cenami, raste, je povedal. Proizvodnja aluminija se je denimo znižala na 20 odstotkov zmogljivosti, jekla na 30 do 40 odstotkov, papirja pa na 10 do 15 odstotkov.

S tem se je strinjal Valter Leban iz Kolektorja. "Da bi ustavili špekulante, je treba regulirati cene energije in zagotoviti vzdržne razmere," so njegove besede povzeli na GZS.

Uvedbo kapice je kot nujen ukrep navedel tudi Robert Ljoljo iz Leka, medtem ko v prehrambeni industriji pričakujejo, da bodo v primeru redukcij zemeljskega plina poleg njih visoko na lestvici tudi njihovi dobavitelji. Sicer se bo podrla celotna nabavna veriga, je poudaril Izidor Krivec iz Celjskih mesnin. Nikakor pa ne bi bila primerna regulacija cen prehrambenih izdelkov, saj bi bile sicer police v trgovinah prazne, je opozoril.

Spomnimo

Državni zbor je sicer že sprejel zakon o pomoči gospodarstvu zaradi višjih cen elektrike in plina, ki predvideva 40 milijonov evrov pomoči za gospodarske subjekte, tudi tiste v sektorju kmetijstva in ribištva. Gre za prvi sveženj pomoči gospodarstvu, a kot je pred časom poudaril premier, bodo razmere drugo leto bolj zahtevne, zato bo potrebna obsežnejša pomoč.

Tudi gospodarstvo je v preteklih tednih večkrat pozvalo h konkretnim ukrepom za razbremenitev v prihodnjem letu. Mednje po oceni Gospodarske zbornice Slovenije sodijo ukrepi, kot so kapica na ceno energentov tudi za gospodarstvo, skrajšani delovni čas in čakanje na delo.