Kot je izpostavil Robert Golob, je od tega vprašanja, ki je danes povsod v Evropi na prvem mestu, odvisno marsikaj – tako ohranjanje enotnosti EU kot konkurenčnost evropske industrije in to, kako bo evropsko prebivalstvo ocenjevalo delo institucij EU. Charles Michel se je strinjal, da gre za "osrednje vprašanje, ki znova postavlja na preizkus EU".
Golob je sicer na novinarski konferenci na gradu Strmol po prvem delu pogovorov odgovarjal tudi na vprašanje, zakaj še vedno ni podpisan solidarnostni sporazum o dobavi plina s Hrvaško. Podpis na ravni ministrov se napoveduje že nekaj časa, a zaenkrat do njega ni prišlo; neuradno zaradi Hrvaške, ki naj bi želela podpis na ravni premierjev. V odgovoru je poudaril, da ti sporazumi niso več ključni, saj solidarnost med članicami EU velja že avtomatsko, če pa že, sta za Slovenijo pomembna sporazuma z Italijo in tudi Avstrijo, medtem ko sta sporazuma z Madžarsko in Hrvaško "razvojne narave" in se nam z njima nikamor ne mudi. Morebitnega obiska na Hrvaškem pri tem ni omenil.
Pomembna tema so bili migracije in približevanje Zahodnega Balkana EU v luči torkovega vrha EU-Zahodni Balkan v Tirani. Golob je ponovil trdno podporo Slovenije čimprejšnjemu statusu kandidatke za članstvo BiH in tudi vizumski liberalizaciji za Kosovo. Kot je dodal, ostajajo "zmerni optimisti, da bi lahko do te odločitve prišlo že na ministrski ravni" 13. decembra, sicer pa bo Slovenija to vprašanje sprožila na Evropskem svetu dva dni kasneje. Michel je medtem zgolj napovedal razpravo o tej temi, zagotovo na ravni ministrov, morda pa tudi na vrhu.
V zvezi s povečanjem migracijskega toka po t. i. balkanski poti sta oba izpostavila nujnost harmonizacije vizumskih režimov držav na Zahodnem Balkanu z EU. Michel je menil, da je neusklajenost vizumske politike eden od razlogov za rast migracij, po mnenju Goloba pa bi to težavo lahko rešila prav pospešena integracija Zahodnega Balkana v EU.
Golob je še dejal, da se je o migracijah v petek pogovarjal tudi z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. Poudaril je, da Slovenija ne more z ograjo ali z žico na meji niti z vojsko ali policijo preprečiti migracij, lahko pa s sodelovanjem v multilateralnih prizadevanjih ali s sosedami prispeva, da bo problem migracij manjši.
Michel je v Slovenijo prišel dan pred vrhom o Zahodnem Balkanu v Tirani. To bo po njegovih besedah nadaljevanje junijskega vrha v Bruslju, na njem pa želijo priti do skupne deklaracije, ki bi Zahodni Balkan še bolj povezala z EU. Slovenskemu premierju in vladi se je zahvalil za pristop glede Zahodnega Balkana, ki kaže, kako pomembno je, da se stvari v regiji premaknejo naprej na več področjih, ki bodo v prihodnje pomembna tudi za EU, od infrastrukture do energetike in gospodarstva.
Golob in Michel sta na kratko govorila tudi o širitvi schengenskega območja. Golob je ponovil, da je vstop Hrvaške v schengen v slovenskem nacionalnem interesu in glede tega je v politiki precejšnje soglasje. Arbitraža na vstop ne vpliva, je pa parlament že podprl, da se to opremi z izjavo o arbitraži.
Pogovarjala sta se tudi o tem, kako zagotoviti ustrezne politične razmere za nadaljevanje finančnega paketa pomoči Ukrajini. "Politično, finančno in vojaško povsem podpiramo Ukrajino," je poudaril Michel in dodal, da bo v naslednjih tednih treba priti do rešitev, glede na to, da je Rusija nediskriminatorno energetsko infrastrukturo ter lakoto in zimo uporablja za pritisk na ljudi v Ukrajini. Napovedal je, da bo unija odločno ukrepala proti Moskvi, tudi z dodatnimi ukrepi in sankcijami.
Predsednik Evropskega sveta se je slovenskemu premirju zahvalil tudi za zavzetost in dinamiko v evropskih razpravah, še posebej na področju energetike. Kot je dejal, njegovo znanje in pristop dajeta dodano vrednost na sestankih.
'Z ministrico za notranje zadeve imava v marsičem različne poglede'
Ob robu srečanja je Golob spregovoril še o tem, da se je danes pogovarjal z notranjo ministrico Tatjano Bobnar. Med drugim sta se pogovarjala tudi o migracijah, kjer po njegovih besedah ni bilo nobenih razhajanj. Verjame, da je bilo na področju migracij celotno delovanje v zadnjih mesecih popolnoma ustrezno in da bo tudi naprej ustrezno, je dejal. "Sva se pa sicer danes pogovarjala o marsičem, imava v marsičem različne poglede, ampak o tem bo pa sporočilo posredovano kasneje," je še dodal.
V zadnjih dneh so sicer vse glasnejša ugibanja, ali bi lahko ob uveljavitvi sprememb zakona o vladi prišlo še do drugih menjav v ministrski ekipi premierja Goloba. V središču le-teh se je znašla Bobnarjeva, ki na vladi ni uspela s predlogom za imenovanje Boštjana Lindava na mesto generalnega direktorja Policije s polnim mandatom. Po vnovičnem imenovanju Lindava kot v. d. generalnega direktorja je ministrica v izjavi za medije poudarila, da se mora politika končati pred vrati generalnega direktorja Policije. Na tem stališču bo vztrajala, četudi jo bo to stalo ministrskega mesta, je napovedala.
KOMENTARJI (43)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.