Janša in Golob enotna: Zdaj je treba pomagati ljudem

Želim si, da bi ta narodna politična enotnost trajala čim dlje, je po petkovem sestanku predstavnikov vseh parlamentarnih strank dejal predsednik vlade Robert Golob. Danes je pojasnil, da se mu to zdi pomembno iz dveh razlogov – ker gre za največjo katastrofo v novejši zgodovini Slovenije, morajo ljudje vedeti, da se politiki ne bodo prepirali, pač pa bodo poskrbeli zanje. Poleg tega bo ključna hitrost odziva, ki jo lahko dosežejo le, če so enotni.

Prvak SDS Janez Janša je pripomnil, da je politična enotnost vedno nekaj, kar je odvisno od "tistega, ki ima v rokah škarje in platno". V takšnih situacijah se mu zdi normalno, da druge stvari počakajo in se vsi osredotočijo na to, kako pomagati ljudem in kako zagotoviti pogoje za čim hitrejšo obnovo. Želi, si da bi takšno enotnost imeli tudi v času covidne krize. 

Golob je bil na družbenih omrežjih kmalu po poplavah deležen očitkov, da bi moral –enako kot Janša – tudi sam prijeti za lopato in pomagati na prizadetih območjih. Na vprašanje, ali je to naloga predsednika vlade, je Janša odvrnil, da ne. "Bil sem predsednik vlade v podobnih situacijah in lažje je držati za lopato in neposredno pomagati, kot pa se soočati z na tisoče dilemami, kako sprejemati odločitve, ki ne bodo vplivale samo na nekoga konkretno, ki mu pomagaš, ampak na vse, ki so bili prizadeti," je pojasnil in dodal, da premierju ničesar ne očita. 

Pa vloga opozicije? "Prav je, da vsak pomaga na svoj način. Če bi bil sam lider opozicije, bi verjetno ravnal podobno – šel bi med ljudi in podprl bi hitrost ukrepanja," je dejal Golob. Zahvalil se je Janši, da se stvari odvijajo hitro in še enkrat poudaril, da si želi, da bi tako ostalo čim dlje.

Najpomembnejša je odprava birokratskih ovir

Golob je po sestanku s parlamentarnimi strankami dejal, da so zelo dobro usklajeni tudi s pogledi opozicije. Katere njihove predloge pa bodo upoštevali pri sprejemanju interventnega zakona? Golob je pojasnil, da je bil marsikateri predlog podoben njihovemu razmišljanju, eden takih je Sklad za obnovo Slovenije, ki je bil predlog NSi. "Bili so predlogi glede obdavčitve ekstremnih dobičkov, nekatere lahko sprejmemo, druge ne. Najbolj smo se strinjali pri tem, da moramo pohitriti postopke umeščanja protipoplavnih zaščit, tudi nadomestnih gradenj, s postopki začeti takoj in za to nameniti več denarja. Nikogar ni bilo, ki se ne bi strinjal s tem."

Janša je prikimal, da je najpomembnejše soglasje pri odpravi birokratskih ovir za obnovo, saj je to slovenska rak rana, s katero se je soočal tudi sam.

Počrpati je treba vsa nepovratna sredstva

Golob je razkril tudi, da bodo jutri potekali sestanki z bankami in zavarovalničarji z namenom, da se čim prej sestavi finančna konstrukcija sanacije po poplavah, ki bo morala biti uravnotežena.

"Vse deležnike, od sindikatov, delodajalcev, bankirjev, podjetij z dobički ... naslavljamo z isto stvarjo – solidarni moramo biti kot družba, kot celota – vsak prispeva po svojih močeh, tisto, kar lahko. Kdor ima več, je prav, da prispeva več!"

Seveda se bomo tudi zadolžili, je pripomnil, a prav je, da zberemo čim več nepovratnih sredstev – tako iz Evrope kot iz slovenskega proračuna in okolja oz. gospodarstva. 

Janša je na tem mestu izpostavil, da moramo najprej počrpati vsa možna solidarnostna evropska in domača nepovratna sredstva, in cenejša povratna. "Ko gre za pričakovanja, da bodo gospodarstvo in posamezniki ravnali solidarnostno, pa je zelo važno, da vlada dokaže, da je prej postrgala vse, kar ni nujno potrebno in šele potem šla na žepe davkoplačevalcev. To bo test in mislim, da se vlada tega zaveda."

Obdavčitev dobičkov bank?

Kaj pa Janša in Golob pravita na predlog sindikata Sviz o obdavčitvi dobičkov bank?

Golob pričakuje, da bodo vsi sektorji, ki imajo dobičke, najprej prostovoljno sami pokazali solidarnost. Šele potem sledijo davčni in ostali ukrepi. "Finančni in zavarovalniški sektor sta oba soudeležena in ljudje so zelo odvisni od njiju. Strašno veliko odgovornost imata tudi zato, ker poslujeta dobro."

Janša je izpostavil podatek, da so obresti na vloge varčevalcev pri slovenskih bankah najnižje v evroobmočju – manj kot odstotek. "Banke torej imajo dobičke, ki so v veliki meri rezultat tega, da nizko vrednotijo denar, ki ga prebivalstvo varčuje na njihovih računih. Neka količina denarja, ki bi z vidika pravičnosti lahko bil uporabljen za protipoplavno obnovo, tukaj je."

Spomnil je na Italijo, ki je po zadnji poplavah sprejela podoben ukrep. Golob je dejal, da je podoben ukrep poleg Italije sprejela tudi Češka in da so vsi ti ukrepi že pod njihovim drobnogledom. 

'Nadomestnih gradenj na poplavno ogroženih območjih ne bo'

Obnova bo prinesla tudi velike premike pri gradnji – nekateri ne bodo mogli postaviti svojih domov tam, kjer so jih imeli. Prvi, ki je zbral pogum, je bil župan Braslovč, ki je krajanom povedal, da bodo morali podreti hiše in se preseliti, če ne želijo biti naslednjič poplavljeni. 

Golob ga je označil za modrega in pogumnega človeka, ki mu je treba slediti. Zagotovil je, da nadomestnih gradenj na poplavno ogroženih območjih zagotovo ne bo, če bo imela vlada kakšno besedo pri tem. 

Janša pa je izpostavil, da včasih z resnico ni treba hiteti, saj je ta v prvih dneh po poplavah bolj kruta kot potem, ko posije sonce. Je pa ogromna razlika, ali se nadomestna parcela zagotovi v okolju, kjer otroci lahko obiskujejo isto šolo, ali pa v nekem drugem kraju. Iskanje nadomestne lokacije čim bližje je po njegovem mnenju zato prioriteta. 

Krivca za olajšanje gradenj na poplavnih območjih ne bodo iskali

Slak je izpostavil, da je v preteklosti prišlo do nekaj prask med stranko SDS in vlado glede odgovornosti olajševanja gradnje stavb na poplavnih območjih in tega, katera vlada je zmanjševala sredstva za protipoplavno ogroženost. Zanimalo ga je, če nameravajo ugotoviti, kdo nosi odgovornost.

"Se vam zdi, da to razčiščujeva? Ne," je povedal Golob in poudaril, da je danes pomembno, da ljudje, ki so vse izgubili, dobijo sporočilo, da bodo zanje poskrbeli. Dodal je, da bo časa za politično obračunavanje še dovolj. "Običajno se to počne pred volitvami," je pripomnil, a ponovno poudaril, da bi bilo to treba odložiti za nekaj let in se osredotočiti na potrebe ljudi.

"Kdo je kdaj sprejel kakšen zakon in kdo je kaj naredil, je vse jasno zapisano in to ne bo pobegnilo. V teh tednih ni čas, da se brska za nazaj," je poudaril tudi Janša. Po njegovem mnenju bo za naprej glaven razmislek potreben glede tega, v čigavi pristojnosti so vodotoki. "Jaz že od nekdaj zagovarjam, da je to treba dati v občinsko pristojnost in zagotoviti dodatna sredstva," je prepričan, saj župani lokalno bolje poznajo teren v svoji občini. "Ta razprava nas še čaka, pa tudi neka razumna odločitev, ki je bila predlagana, pa je žal padla v tistem zakonu," je povedal.

'Plačna reforma bo izvedena v rokih, samo finančni učinki bodo leto kasneje'

Spregovorili so tudi o predlogu o tem, da se bo reformo o plačah v javnem sektorju zamaknilo v leto 2025. Slak je vprašal, kako bo zdaj z ostalimi reformami – tudi tistimi v zdravstvu. "Plačna reforma ni bila ustavljena. Reforma bo izvedena v rokih, samo finančni učinki bodo izvedeni eno leto kasneje. Od reforme nismo odstopili, pripeljali smo jo do točke, ko je približno sprejemljiva za vse udeležene, zdaj smo dali predlog, da se zamrznejo finančni učinki za proračun," pravi Golob.

Povedal je, da tudi zdravstvene reforme niso zaustavili. "Poglejte, so dopusti, ampak razprave tečejo naprej," je povedal. Pravi, da bodo septembra verjetno kakšen predlog tudi že vložili v parlament. Razkril je še, da bo ime novega zdravstvenega ministra predvidoma znano konec septembra.

Janša je opomnil, da imajo različna ministrstva in različni resorji svoje odgovornosti. "Ne ukvarjajo se vsi s poplavami, čeprav bistveno več, kot če tega ne bi bilo. Tudi ostale probleme je treba reševati. Je pa res, da je v prvih tednih, ko pride do takšnega šoka, vse skoncentrirano na poplave, ker je ljudem treba pomagati," je povedal Janša.

"Poleg materialne pomoči je treba ustvariti tudi vzdušje, v katerem ljudje verjamejo, da se bodo stvari rešile. Ker če ljudje ne verjamejo, potem je apatija in se nič ne da," je še dodal Janša.

Ljudje se bojijo, da bosta vlada in politika nanje, ko se bodo ugasnile kamere, pozabili. "Je njihov strah upravičen?" je vprašal Slak. Golob je zagotovil, da ne. "Lahko zagotovim, da delamo vsak teden sproti in vsak teden hočemo, dal ljudje vidijo rezultate. Če vidite vsak teden nek rezultat, pomeni, da nihče ni pozabil," je dodal. Ob tem je opozoril, da bo obnova dolga in da se bo politika prej ali slej iz zadeve umaknila in delo prepustila strokovnjakom. Ponovno je poudaril, da ljudje ne bodo pozabljeni in da so ukrepi že v teku, tako za posameznike kot za gospodarstvo.

"Veliko stvari je pomembnih, najpomembnejša pa je pozornost, ki ne bo trajala samo toliko časa, dokler druge stvari ne postanejo bolj aktualne. Ni pa to odvisno samo od vlade in politike, ampak tudi od vas, ki imate kamere," je komentiral Janša. Meni, da če bodo kamere jeseni vsaj vsak teden spremljale napredek na terenu, da bo tam tudi pozornost politike.

V četrtek zakon potrjuje vlada, en teden kasneje pa bo v parlamentu. Janša je spomnil, da so podprli že prejšnji zakon, čeprav ni bil idealen. "Ko gre zares, se ne gleda vsake besede. Tudi če ne bodo vsi naši predlogi upoštevani, ga bomo podprli, ker gre reševanje situacije v pravo smer."