Na nedeljskem neformalnem vrhu v Londonu so predstavniki 16 držav razpravljali o vojni v Ukrajini in pripravi mirovnega načrta. Med drugim so številni voditelji izpostavili, da bo morala Evropa v prihodnje znatno okrepiti svoje izdatke za obrambo.
Da bo takšen razmislek potrebno čim prej opraviti, je še pred pričetkom neformalnega srečanja pozval češki premier Petr Fiala. "Če ne želimo, da se agresor širi, in če želimo mir, ki traja, se moramo ustrezno oborožiti," je sporočil na spletu. Kar pa ne bo mogoče brez povečanja obrambnih izdatkov na vsaj tri odstotke BDP. Cilj trenutno že dosegajo Poljska, Estonija, ZDA, Latvija in Grčija. Slovenija pa je lani dosegla 1,34 odstotka BDP.
Predsednik vlade Robert Golob se bo v sredo sestal z obrambnim ministrstvom in stalnim predstavnikom pri zvezi Nato Andrejem Benedejčičem, med drugim se bodo pogovarjali tudi o morebitnem višanju izdatkov za obrambo.
Višanje izdatkov je sicer premier v preteklosti že komentiral. "Špekulacije o tem, kolikšni naj bi bili obrambni izdatki v prihodnje, niso tako enostavne. Nekaterim politikom je mogoče enostavno metati v zrak odstotke, ampak to na koncu pomeni milijarde, ki pa jih je potrebno nekje vzeti," je poziv generalnega sekretarja zveze Nato, da se moramo pripraviti na vojno, saj je to najboljša pot, da se ji ognemo, komentiral pred tedni.
Slovenije sicer na srečanju v Londonu ni bilo, interese naše države je v izbranem klubu voditeljev predstavljal predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Golob se bo v politično debato iskanja miru v Ukrajini in zagotavljanja evropske obrambe vključil v četrtek, ko bo v Bruslju potekal evropski vrh glede obeh omenjenih tem.
Golob se bo v četrtek v Bruslju udeležil izrednega vrha EU o Ukrajini in krepitvi evropske obrambe, je za sredo sklical srečanje s ključnimi deležniki, na katerem bodo govorili o temah vrha, so potrdili v njegovem kabinetu. V premierjevem kabinetu niso komentirali dogovorov, sprejetih na nedeljskem srečanju voditeljev več evropskih držav, ki ga je v Londonu gostil britanski premier Keir Starmer in na katerega premier Golob ni bil vabljen.
Slovenija je med evropskimi državami, ki za obrambo namenijo najmanjši delež proračuna. Cilj Nata, da bi za obrambo namenili dva odstotka bruto domačega proizvoda, naj bi dosegla šele leta 2030, medtem pa v zavezništvu že napovedujejo, da bo treba delež še zvišati. Da mora Evropa okrepiti obrambo, je dejala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki bo pred vrhom članicam unije poslala pismo o povečanju obrambnih izdatkov.
Golob je sredi februarja dejal, da je zvišanje obrambnih izdatkov politična realnost, in ob tem poudaril, da je ključno, da bodo izdatki dobro naloženi.
KOMENTARJI (84)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.