Golob: Močnejše Evrope ne moremo zgraditi samo z orožjem

Predsednik vlade Robert Golob se v Bruslju udeležuje izrednega zasedanja Evropskega sveta, namenjenega krepitvi evropske obrambe in zagotovitvi trajnega miru v Ukrajini. 

V izjavi za medije pred začetkom zasedanja je premier poudaril, da se Evropa sooča s kompleksno politično realnostjo, ki zahteva enoten pristop. "Verjamem, da bomo danes v Evropi uspeli zadržati tisto, kar nas dela najmočnejše – to je enotnost," je dejal.
Premier je povedal, da bodo evropski voditelji in voditeljice na današnjem zasedanju obravnavali dve ključni temi. "Na eni strani agresijo Rusije v Ukrajini ter kako ohraniti enotnost pri iskanju poti do miru. Seznanili se bomo z novimi predlogi, kako iskati formulo do premirja in nato do miru," je pojasnil.
Druga osrednja tema bo krepitev obrambe in varnosti. Premier  Golob je izpostavil, da je v tem tednu opravil številna posvetovanja, tako doma kot s tujimi voditelji. "Posvetovanje s španskim premierjem Sanchezom je prispevalo k širši definiciji obrambe in varnosti. Uspelo nam je, da smo jo razširili na širšo odpornost, v katero spada tudi soočanje s podnebno krizo, migrantskimi tokovi in kibernetsko varnostjo." Le na ta način, tako premier, ko bomo vsa vprašanja naslovili celovito, bomo lahko zgradili odpornejšo in varnejšo Evropo, kar je tudi glavni cilj.

Golob je v nadaljevanju poudaril pomen izgradnje večje evropske odpornosti. "Evropa se mora postaviti na svoje noge. Samo s tem, ko bomo dejansko zgradili bolj odporno Evropo, bomo lahko pripomogli k temu, da bo svet boljši in bolj miren," je dejal. "Močnejše Evrope ne moremo zgraditi samo z orožjem. Problem je treba nasloviti celovito, nakup orožja je le ena od komponent. Enako pomembno je, da krepimo še vse ostale politike, ki povečujejo odpornost in varnost," je dodal. Golob je v nadaljevanju poudaril pomen učinkovitih investicij v obrambo, varnost in odpornost. "Najučinkovitejši način je, da vzpostavimo lastno, tudi slovensko, predvsem pa evropsko industrijo, da denar investiramo v dvojno vlogo, torej v krepitev tako logistike, zdravstvenih sistemov, kot tudi znanosti," je dejal.
Ob koncu je premier komentiral povišanje obrambnih izdatkov. Žal je politična realnost v svetu takšna, da bo za obrambne izdatke in varnost treba nameniti več. Dodal je, da višina obrambnih izdatkov ni stvar Evropske unije, temveč zveze Nato, ki bo o tem zasedala poleti v Haagu. Pred tem, tako premier Golob, bo predlog predstavljeni na vladi, v državnem zboru in javnosti.
Kdaj povišanje? 

"Seveda morajo biti prej," je premier Robert Golob ob prihodu na vrh EU odgovoril na novinarsko vprašanje, ali bo Slovenija proračunske izdatke za obrambo na dva odstotka BDP zvišala pred letom 2030, kot načrtuje trenutno.

O tem, kako natančno bo potekalo zviševanje, je medtem še prezgodaj govoriti, je dejal. Napovedal je, da bo Slovenija scenarij zvišanja izdatkov pripravila do vrha zveze Nato konec junija v Haagu. Vlada bo pred tem s scenarijem seznanila tako parlament kot javnost, je še zagotovil.

Krepitvi obrambnih zmogljivosti držav članic EU bo sicer namenjen tudi ta teden predstavljeni načrt Evropske komisije, ki predvideva vzpostavitev novega finančnega instrumenta EU, v okviru katerega bo za naložbe članic v obrambo na voljo do 150 milijard evrov posojil. Celoten načrt, ki vključuje še omejeno sprostitev proračunskih pravil EU, naj bi prinesel do 800 milijard evrov naložb v obrambo.

Golob je v odgovoru na vprašanje, ali bo Slovenija izkoristila predvidena posojila, poudaril, da se bodo morale članice zanesti predvsem na lastne vire.

"Moja naloga je, da najdemo najbolj učinkovito pot, kako bomo ta denar, lasten denar, ki ga bomo namenjali za obrambo, varnost in odpornost, najbolj učinkovito naložili," je poudaril.

Po njegovem mnenju bi bilo najbolj učinkovito, da bi sredstva izkoristili za vzpostavitev slovenske, predvsem pa evropske industrije. Vlagati pa jih je treba v zmogljivosti za dvojno, tj. civilno in vojaško rabo, je poudaril.

"Res ne verjamem v enostranske rešitve, kot je preprost nakup orožja kjerkoli. S tem še nobene vojne nismo rešili. Verjamem pa, da moramo zgraditi bolj odporno Evropo in takšna Evropa se bo potem lažje soočala z izzivi," je povedal premier.

Ob tem je pozdravil možnost odstopanja od evropskih proračunskih pravil, kot je napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Slovenija pa je po njegovih besedah pripravljena podpreti tudi nemški predlog za dolgoročnejše odstopanje od javnofinančnih pravil. "Če bi Nemčija dejansko prišla s spremembo fiskalnih pravil za neko daljše obdobje - omenja se celo desetletno - bomo takšen predlog podprli, vse ostalo so v tem trenutku špekulacije," je Golob povedal ob prihodu na izredno zasedanje Evropskega sveta.

Svoboda: Način zvišanja izdatkov za obrambo na dva odstotka BDP še pred letom 2030 še ni znan

V Svobodi so se na mnenje premierja Roberta Goloba glede zvišanja izdatkov za obrambo na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) še pred letom 2030 odzvali z besedami, da bo povečevanje sredstev očitno treba pohitriti. Na kakšen način naj bi se to zgodilo, pa ta trenutek še ni odločeno, je dejal poslanec Svobode Martin Premk.

"Tako ali tako bi morali na dva odstotka BDP priti do leta 2030," je spomnil. Če pa se bo to moralo zgoditi prej, po njegovih besedah še ne vedo, kako bo to zagotovljeno.

Končni odgovor glede zvišanja izdatkov za obrambo bo mogoče dati šele po dogovoru v Bruslju

 V SD ob besedah premierja Roberta Goloba glede zvišanja izdatkov za obrambo na dva odstotka bruto domačega proizvoda še pred letom 2030 menijo, da je treba biti zelo previden pri tem, od kje bodo vzeli ta sredstva. Po navedbah poslanca SD Damijana Bezjaka Zrima bo mogoče dati končni odgovor na Golobove besede po dogovoru voditeljev držav v Bruslju.

Bezjak Zrim je v izjavi novinarjem opozoril, da so se varnostne razmere z novo administracijo v ZDA spremenile, česar se zavedajo tako politiki v Sloveniji kot v EU. Glede sredstev za obrambo pa je treba po njegovem mnenju iskati skupni jezik tako znotraj koalicije kot znotraj celega DZ. Spomnil pa je, da približno en odstotek bruto domačega proizvoda (BDP) pomeni znesek v višini do 700 milijonov evrov.

"Trenutno se zavedamo, da teh sredstev ni tako hitro in enostavno najti, imamo pa tudi druge programe iz Slovenije, ki jih je treba financirati," je spomnil. Glede na to bo tukaj moralo priti do širšega političnega dogovora, je sklenil.

Spomnimo 

Predsedniki vlad in držav članic unije o krepitvi obrambnih zmogljivosti in nadaljnji podpori Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo razpravljajo, potem ko so ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa močno spremenile svojo zunanjo politiko, vključno z odnosom do Evrope. Iz Washingtona prihajajo vse glasnejši pozivi, da bo morala Evropa prevzeti večjo odgovornost za svojo varnost.

Premier je sicer še na neformalnem srečanju voditeljev EU v začetku februarja v Bruslju dejal, da vlada ne razmišlja o spremembi načrta, v skladu s katerim bo Slovenija izdatke za obrambo na dva odstotka zvišala do leta 2030.

Po navedbah obrambnega ministrstva s konca lanskega leta so sicer obrambni izdatki za letos ocenjeni na ravni 1,53 odstotka BDP, za leto 2026 pa na ravni 1,6 odstotka.

Predsedniki vlad in držav članic unije o krepitvi obrambnih zmogljivosti in nadaljnji podpori Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo razpravljajo, potem ko so ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa močno spremenile svojo zunanjo politiko, vključno z odnosom do Evrope. Iz Washingtona prihajajo vse glasnejši pozivi, da bo morala Evropa prevzeti večjo odgovornost za svojo varnost.