'Če želimo preprečevati medvrstniško nasilje, se moramo mi začeti primerno obnašati'

Predsednik vlade Robert Golob je v odgovoru na poslansko vprašanje vodje poslanske skupine NSi Janeza Ciglerja Kralja o medvrstniškem nasilju dejal, da se morajo začeti politiki sami primerno obnašati, če želijo tovrstno nasilje preprečiti. Premier je dodal še, da so med drugim v pripravi normativi in akcijski načrt izobraževanj za učitelje.

Vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj je premierja vprašal, ali se vlada namerava lotiti nujno potrebnih zakonodajnih sprememb za učinkovito obravnavo medvrstniškega nasilja. Posamezni primeri medvrstniškega nasilja in zaskrbljujoči statistični podatki namreč po mnenju NSi nakazujejo zaskrbljujoč trend, da je medvrstniškega nasilja veliko, to postaja vedno bolj brutalno, zato si pred tem problemom ne smemo zatiskati oči.

Ob tem je Cigler Kralj spomnil, da je bil v slovenskih šolah organiziran dan kulture, nenasilja in strpnosti, drugih ukrepov pa ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ni napovedalo. To po oceni NSi kaže, da se ministrstvo, ki je po njihovih navedbah preslišalo opozorila učiteljev in ravnateljev, da brez spremembe zakonodaje medvrstniškega nasilja ne bodo zmogli obvladati, ne zaveda resnosti problema.

Po navedbah premierja Goloba pa je vlada v zadnjem mesecu pripravila normative, ki bodo "ojačali socialno funkcijo socialnih delavcev", da bodo lahko nudili učinkovito podporo otrokom. Ti so po njegovih besedah že usklajeni s sindikatom. Hkrati pa se pripravlja akcijski načrt izobraževanj s strani policije, socialnih služb in ministrstva za šolstvo, "da bodo tisti učitelji, ki bodo želeli biti ambasadorji nenasilja v šoli, lahko to funkcijo ustrezno opravljali". Novela zakona o šolstvu pa da je že v javni obravnavi, je dejal in pozval vse, da se vanjo vključijo s predlogi.

Premier je še dejal, da je tema bolj kompleksna, kot si kdo predstavlja. Ko je DZ gostil otroški parlament, so otroci prisotne podučili, da jim morajo dati zgled, "žal je desno krilo večinoma manjkalo". "Če želimo preprečevati medvrstniško nasilje, se moramo začeti mi temu primerno obnašati in če želimo mi preprečiti širjenje sovraštva po spletu in po digitalnih kanalih, se moramo mi z zgledom temu odpovedati prvi," je dejal. Ob tem se je obregnil tudi ob predsednika SDS Janeza Janšo, s čimer si je prislužil opozorilo predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič, ki je vse navzoče prosila, naj se vzdržijo provociranja.

Golob je bil deležen tudi ostrih odzivov iz opozicije. Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je dejala, da "predsednik vlade nikoli ne izgublja časa in besed, da napada desno stran". Dodala je, da so bili na otroškem parlamentu in otroke tudi slišali. Golob in današnja koalicija pa da so dve leti spodbujali proteste na ulici, danes pa "v posmeh mojim poslancem na desni" odpisujejo globe tistim, ki so širili nemire. Koalicija je tudi obljubila, da ne bo spodbujala sovražnosti do drugače mislečih posameznikov v družbi. "Bodite drugačni, predsednik," je zaključila.

Magnina investicija v Hočah za nas dobra lekcija

Investicija kanadsko-avstrijske avtomobilske skupine Magna v lakirnico v Hočah po besedah premierja Roberta Goloba nikakor ni zgodba o uspehu. "Ravno obratno," je o Magninem umiku iz Hoč manj kot štiri leta po zagonu proizvodnje dejal danes v DZ. Investicija je po njegovem mnenju dobra lekcija, česa ne počnimo in čemu se izogibajmo.

Prihod Magne v Hoče sta leta 2016 napovedala takratni premier Miro Cerar in gospodarski minister Zdravko Počivalšek, vlada pa je sprejela celo poseben zakon, znan kot Lex Magna, ki je med drugim omogočal razlastitev lastnikov zemljišč. Proizvodnja v hoški lakirnici je stekla leta 2019, marca letos pa so v Magni napovedali njeno zaprtje.

Na to je danes na začetku majske seje Goloba spomnil poslanec Levice Matej T. Vatovec. Vprašal ga je, ali država pripravlja kakšno skupno oceno škode, ki je nastala zaradi tega posla, ter ali namerava odgovorne poklicati k odgovornosti.

Golob je odgovoril, da pogovori z Magno glede odškodnine še potekajo. "Klavzule glede pogodbene kazni žal niso ravno v prid države, pač pa investitorja," je dejal.

Na investicijo gleda kot na zelo dobro lekcijo. Avtomobilska industrija je za celo Evropo ena najpomembnejših industrij in podpora njenih projektov se mu zdi povsem normalna. "Vendar način, kako je potekala investicija v Hočah, in način, kako mi podpiramo avtomobilsko industrijo, sta pa kot dan in noč," je dodal.

Sam meni, da je treba podpirati takšne investicije, ki jih napove uveljavljen investitor, ki že ima v Sloveniji svoje tovarne, svoje zaposlene in svoje znanje ter želi dodatno razvijati obstoječe lokacije. "Takrat ga moramo res podpreti, brez obotavljanja," je poudaril.

"Ko pa pride k nam nekdo, ki v Sloveniji sploh še ni bil prisoten, ter si želi čim cene dobiti zemljo in infrastrukturo ter še državni denar, takrat je pa treba dejansko trikrat razmisliti in se najraje tudi zahvaliti," je dejal. Država mora vlagati v znanje in s tem pomagati industriji, da ohranja in povečuje svoje globalne deleže, predvsem pa ustvarja delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, je pozval.

'Osvoboditev RTVS edina zaveza'

V odgovoru na vprašanje poslanca SDS Andreja Hoivika o stanju na Radioteleviziji Slovenija dejal, da je "osvoboditev RTVS" edina zaveza, pri kateri bodo vztrajali. Hoivik pa je premierju očital pritiske na ustavno sodišče ter da ga moti "kritično poročanje RTVS".

Hoivik je premierju očital, da si RTVS ni uspel podrediti "tako hitro, kot ste si sami želeli". Z zakonom o zavodih se je "grdo ustrelil v koleno". "In ko hudi politični pritiski na ustavno sodišče po pol leta še niso zalegli, ste svoje ilegalne namene naprtili kolegici Janji Sluga, ki bo v vašem imenu osvobodila RTVS glasov programskih svetnikov, ki jih ne prenesete," je dejal.

Med drugim je Hoivik navedel tudi mnenje pravnega strokovnjaka Rajka Pirnata, ki je dejal, da pravne podlage za razrešitev programskih svetnikov ni, saj da jim je mandat z novelo zakona o RTVS že tako ali tako potekel. Premierju je Hoivik očital tudi, da ga moti "kritično poročanje RTVS, ki vam nastavlja ogledalo" ob razmerah v državi, ter ga spraševal, zakaj "uvaja diktaturo".

"Stvar bi bila smešna, če ne bi bila tragična," se je na te očitke odzval Golob. Kot je dejal, je bila njegova glavna predvolilna obljuba, da bodo RTVS "iztrgali politiki, katerikoli politiki". "Tako kot si ne želim, da je RTVS trobilo katerekoli desne stranke, enako si ne želim, da je trobilo Svobode," je poudaril. Prevzema RTVS pa da s strani Svobode ne izvajajo. Dodal je tudi, da je "osvoboditev RTVS" tudi edina zaveza, pri kateri bodo vztrajali.

Premier je poudaril še, da je zakon na referendumu lansko jesen prejel 63-odstotno podporo ljudstva. Volja ljudstva po mnenju Goloba ni bila uresničena zaradi "nedelovanja pravne države". Dejal je, da ne bo kritiziral sodne države, saj verjame v ustavo, ustavni red in pravno državo. "Verjel sem, da se da stvari izpeljati v Sloveniji hitro. In sem se očitno motil," je dejal. Ob tem znova apelira na ustavno sodišče, da končno sprejme svoje odločitve. "Ne, kakšne bodo, naj jih sprejme," je poudaril.

Poudaril je, da ima RTVS bistveno več kot le funkcijo poročanja, zato je še toliko bolj pomembno, da je upravljan zakonito. "Ne, da imamo danes situacijo, v kateri dobesedno vsi sklepi, ki jih je sedanji programski odbor svet sprejemal, padajo na sodiščih, tako sklepi o imenovanju generalnega direktorja kot sklepi o razrešitvi prejšnjih direktorjev. Sodišča so zelo jasna," je dejal.