Golob: Bistvo zdravstvenega interventnega zakona je, da denar sledi bolniku

Poslanec NSi Jožef Horvat, ki od vstopa Janeza Ciglerja Kralja v tekmo za predsednika republike znova opravlja funkcijo vodje poslanske skupine NSi, je predsedniku vlade zastavil poslansko vprašanje o vzpostavitvi vsem dostopnega javnega zdravstva. "Zdravje je naše največje bogastvo, slovenski zdravstveni sistem pa ima že preveč let hude zdravstvene težave," je dejal Horvat.

Horvat je povedal, da gre za osrednjo temo programa NSi, pri kateri si v dobro slovenskih bolnikov želijo državotvornega sodelovanja večjega dela politike. Zanimalo ga je, na kakšen način namerava koalicija slovenskim bolnikom v čim krajšem času omogočiti pravočasno, dostopno in kakovostno zdravstveno oskrbo v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja in na ta način vzpostaviti vsem dostopno javno zdravstvo ter kateri koraki so bili narejeni v smeri merjenja kakovosti izvedenih zdravstvenih storitev.

Golob se je strinjal, da je zdravstveni sistem potreben temeljite prenove. Stvari, ki so jih v zvezi s tem že izpeljali, so po njegovih besedah koncentrirane v interventnem zakonu na področju zdravstva. Bistvo zakona je, da denar sledi bolniku, pri čakalnih vrstah pa želijo vedeti, kdo je tisti, ki dejansko opravlja storitve, in kje jih opravlja. V ta namen so namenili dodatnih 200 milijonov evrov. Drugi enako pomemben vidik pa je Zakon o nalezljivih boleznih, s katerim želijo zagotoviti, da zdravstveni sistem kljub covidu-19 deluje enako kakovostno, je dejal Golob.

Golob: Ključna ukrepa za skrajšanje čakalnih vrst sta digitalizacija in informatizacija

Golob je pojasnil, da imamo v čakalnih vrstah cel kup ljudi in storitev, ki so že bile opravljene ali pa niso več potrebne, takšnih vnosov je bilo le v zadnjem mesecu 23.000. S tem ko bodo prečistili čakalne sezname, bodo lahko začeli naslavljati bolnike, ki res čakajo. "To je prvi korak, ne pravim, da je edini," je poudaril.

S plačilom za dodatne storitve pa želijo poskrbeti za to, da lahko zdravniki v javnem sektorju pod enakimi pogoji kot pri zasebnikih opravljajo dodatno delo znotraj matičnih javnih ustanov. Golob je ob tem spomnil, da bo interventni zakon, ki je začel veljati septembra, veljal 18 mesecev, tj. do leta 2024, ko bodo izpeljali temeljito reformo zdravstvenega sistema. Slednjega pa da bodo sproti dopolnjevali, je zatrdil Golob. Ob tem je izpostavil, da verjame v tvorno sodelovanje z vsemi poslanskimi skupinami.

Horvat je spomnil še na razmere na Ministrstvu za zdravje, kjer "v povprečju vsak mesec odide eden od ključnih kadrov iz kabineta ministra". Golob je zatrdil, da ima minister za zdravje Danijel Bešič Loredan njegovo 100-odstotno podporo in tudi visoko javnomnenjsko podporo. "Ljudje prepoznavajo v njem tistega, ki bo po 30 letih mogoče zdravstveni sistem postavil na pravo pot," je dejal Golob.

Horvat je podal tudi postopkovni predlog, da v DZ odprejo razpravo, ali je zdravnik, ki dela v javni instituciji, enakovreden zdravniku, ki je koncesionar, in tistemu, ki je zasebnik. DZ bo o tem predlogu glasoval v sredo.