Golob: Arbitražo bomo umaknili iz dnevne politike

Nastopil je čas, ko lahko Slovenija in Hrvaška skupaj dosežeta več, kot bi dosegli posamezno, je danes po pogovorih s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem v Zagrebu poudaril predsednik slovenske vlade Robert Golob.

Golob je sicer izpostavil, da je Slovenija arbitraži zavezana, spomnil je, da je o tem odločil državni zbor, treba pa je arbitražo še implementirati in uresničiti. "Ravno na tem področju, kako uresničiti in na drugi strani spoštovati sklepe sabora, da bodo pogovori lahko stekli," je pojasnil. Kot je dejal, ni nikakršnega časovnega pritiska na to temo, se pa v "prijateljskem duhu včasih najde kakšna rešitev tudi takrat, ko je ne pričakuješ". 

"Mislim, da je prijateljstvo naših dveh narodov nekaj, o čemer nam ni treba govoriti, se pa vedno znova pokaže takrat, ko imamo priložnost," je dodal.

"Verjamem, da bomo s tem, ko bomo gledali v prihodnost, iskali projekte, s katerimi lahko pomagamo prebivalcem na obeh straneh meje, razbremenili tudi teme, ki so bile v preteklosti nerešljive, in jih rešili enkrat v prihodnosti," je na skupni novinarski konferenci poudaril Golob.

"Pogovori, pogovori, pogovori, kjer obe strani spoštujeta obe stališči. Mislim, da smo danes na tej točki, ozračje je pravo, izhodišča tudi, mogoče bomo našli rešitev hitreje, kot si mislimo," je dejal o vprašanju arbitražne razsodbe o meji med državama.

Golob možnost odprave kaznovanja ribičev zavrnil

Nespremenjena glede uveljavitve arbitražne razsodbe ostaja tudi pozicija hrvaške vlade. Pri tem je Plenković poudaril, da razumejo pozicijo Slovenije, kjer je državni zbor sprejel arbitražno razsodbo. Obenem je izpostavil, da se na strokovni ravni pogovarjajo o isti temi iz dveh zornih kotov in poskušajo najti rešitve, "ki bi za Slovenijo morda pomenile izvajanje arbitražnega sporazuma, za Hrvaško pa iskanje druge rešitve".

Plenković je še dejal, da bi bila dobra gesta prenehanje izdajanja kazni ribičem iz ene in druge države, "da bi iz javnega prostora evakuirali tudi ta zadnji element svojevrstne iritacije, ki bi bil po mojem mnenju dober signal dobre volje za reševanje teh vprašanj v prihodnosti".

Golob je možnost odprave kaznovanja ribičev zavrnil. "Slovenska vlada je zavezana spoštovati slovenski pravni red, in to velja tudi za Policijo. Trenutni pravni red je glede tega zelo jasen," je dejal.

Obenem je poudaril, da niti za ribiče niti za slovensko vlado ni sprejemljiva niti skupna ribolovna cona.

Državi se bosta po napovedih obeh premierjev sedaj še bolj posvetili skupnim aktivnostim. Med drugim sta napovedala skupno delovanje na mednarodnem področju v obojestransko korist. Gre za tretje srečanje aktualnih predsednikov vlad, ki sta se nazadnje srečala konec marca na Brdu pri Kranju.

Hrvaški in slovenski premier sta poudarila prijateljsko ozračje srečanja, v okviru katerega sta bila podpisana tudi solidarnostni sporazum o oskrbi s plinom in sporazum o čezmejnem sodelovanju pri nudenju nujne medicinske pomoči in bolnišničnega zdravljenja. Ta bo omogočil dostop do storitev v izolski bolnišnici tudi prebivalcem severnega dela hrvaške Istre.

Golob: Frontex je potreben predvsem v Srbiji in BiH

Golob je pozdravil odločitev, da bo Frontex na Hrvaško napotil šest strokovnjakov in poudaril, da bi se glede vprašanja nezakonitih migracij Frontex moral bolj angažirati na celotni zahodnobalkanski poti. Enote Frontexa so potrebne predvsem v Srbiji in BiH, je poudaril. 

"Približno polovica nezakonitih migrantov, ki smo jih registrirali letos v Sloveniji, prihaja iz držav, s katerim imata ti dve državi prosto vizumsko politiko," je dejal o potrebi po navzočnosti enot evropske agencije za mejno in obalno stražo Frontex v Srbiji ter Bosni in Hercegovini.

Slovenija je v preteklosti sicer zagovarjala napotitev enot Frontexa na mejo med Hrvaško ter BiH, a je Golob danes dejal, da je "mogoče šlo za slabo razumevanje".

Pojasnil je, da na ravni EU v zadnjih šestih mesecih poteka izjemno pomembna razprava o vprašanju upravljanja z nezakonitimi migracijami. "Ta razprava je nedvoumno pokazala naslednje dejstvo – ko se pojavi nezakonit migrant na meji Evrope, je že prepozno," je opozoril. Pri tem je opozoril, da "ne obstajajo učinkoviti ukrepi, glede katerih bi evropske države lahko dosegle soglasje, ko je migrant na meji evropskega prostora". Če se želi Evropa učinkovito spopasti z migracijami, se mora usmeriti navzven, v sporazume z državami izvora in tranzitnimi državami, je prepričan.

Prihod svetovalcev Frontexa je izpostavil tudi hrvaški premier. Obenem je poudaril, da ima Hrvaška eno od najobsežnejših obmejnih policij v Evropski uniji. "Mejo varuje 6700 policistov, vsak tretji policist je obmejni policist. Celoten Frontex ima 11.000 policistov," je izpostavil Plenković in obenem izrazil tudi "močno pripravljenost Hrvaške", da bi hrvaški policisti sodelovali s slovensko Policijo tudi v skupnih mejnih patruljah.

Hrvaška s terminalom na Krku postaja pomembno energetsko vozlišče

S Plenkovićem sta govorila tudi o morebitnem sodelovanju med državama pri nadaljnji rabi jedrske energije in gradnji nove nuklearke v Krškem. Slovenska stran je hrvaški predstavila zadnje aktivnosti in podrobnosti o pripravi projekta. Plenković je zatrdil, da bodo te informacije podrobno preučili in se k temu vrnili v nadaljnjih pogovorih. Golob pa je vse deležnike na Hrvaškem, tudi podjetja, pozval k razmisleku o sodelovanju pri projektu.

Sporazum, ki sta ga danes podpisala minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer in hrvaški gospodarski minister Davor Filipović, ureja tehnične, pravne in finančne podlage za izvajanje solidarnostnega mehanizma med državami članicami EU za pomoč pri dobavi plina zaščitenim odjemalcem.

Država mehanizem meddržavne solidarnosti aktivira kot zadnjo možnost, potem ko izvede vse možne ukrepe za zagotovitev oskrbe svojih zaščitenih odjemalcev, vključno z ukinitvijo dobave plina vsem svojim nezaščitenim odjemalcem. Sporazum bi veljal za obe strani, torej bi lahko Slovenija zaprosila Hrvaško za pomoč in obratno.

 Plenković je obenem spomnil na že izraženo pripravljenost Slovenije za vključitev v pobudo za nadgradnjo terminala za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) na hrvaškem otoku Krk, ki bi s povečanjem zmogljivosti postal ena od vstopnih točk za skupno nabavo plina v EU. Obenem bi povečali zmogljivost plinovodnih povezav do meje s Slovenijo in naprej do Avstrije, pri projektu pa bi sodelovala tudi Bavarska.

Golob je medtem poudaril, da Hrvaška s terminalom na Krku postaja pomembno energetsko vozlišče, Slovenija pa s tem objektom in solidarnostnim sporazumom dobiva dostop do alternativne oskrbne poti. V primeru vnovične krize kot lani lahko to pomeni razliko med tem, ali plin imamo ali ne, je ponazoril.

Tudi o sodelovanju pri gradnji Jek 2

Tema je bila tudi morebitno sodelovanje Hrvaške kot solastnice Nuklearne elektrarne Krško pri nadaljnji rabi jedrske energije v Sloveniji oziroma projektu Jek 2. Golob je sodelovanje na jedrskem področju v zadnjih letih označil za zgledno, verjame pa, da lahko državi najdeta tudi še rešitve za vprašanje ravnanja z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki.

Priprava na Jek 2 je po Golobovem prepričanju v skupnem interesu obeh držav in gospodarstev. Slovenska stran je danes hrvaško seznanila z zadnjim stanjem glede projekta nove nuklearke, predsednik vlade pa je zainteresirane hrvaške deležnike povabil, naj razmislijo o sodelovanju pri tej veliki investiciji.

Plenković je izrazil načelno pripravljenost na sodelovanje pri nadaljnji rabi jedrske energije, bodo pa informacije o projektu zdaj na Hrvaškem strokovno preučili in se k vprašanju vrnili na naslednjih medvladnih srečanjih.

Goloba v Zagrebu poleg ministra za energetiko spremlja tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. V Zagrebu se bo danes sestal še s predsednikoma države in sabora Zoranom Milanovićem in Gordanom Jandrokovićem.