Nekateri zdravniki iz Kliničnega centra Ljubljana naj bi s farmacevtskimi družbami nezakonito sklepali pogodbe za testiranja zdravil, s čimer naj bi v lasten žep pospravili nekaj sto milijonov tolarjev. Zaradi suma o goljufiji in oškodovanju davkoplačevalskega denarja je informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar na tožilstvo poslala ovadbo.
Sledovi o umazanih igrah v sterilno čistem zdravstvu so urad informacijskega pooblaščenca spodbudili, da nenapovedano stopi v klinični center in opravi inšpekcijski nadzor. Pirc Musarjeva je povedala, da je januarja letos prišla na klinični center in prosila, naj ji pokažejo vse pogodbe o izvajanju kliničnih raziskav in vse izplačane avtorske honorarje. Sogovornica na drugi strani ji je odgovorila, da so jim povedali, da imajo v dveh letih podpisano eno klinično raziskavo. Pric Musarjeva se ni strinjala, saj so v urad od Agencije za zdravila prejeli številne odločbe. ''Gospa je na drugi strani je prebledela,'' je povedala Pirc Musarjeva.
Kje so ''izgubljene'' odločbe?
Kasneje so v kliničnem centru ugotovili, da gre za ''komunikacijski nesporazum'' in nekako našli 21 pogodb. A stvar močno smrdi še naprej. Kje? Kako? Zakaj?
Obstajajo trije glavni členi. Sponzor oziroma farmacevtska družba, klinični center in zdravniki raziskovalci. Sponzor se torej odloči, da bo določeno zdravilo, ki najpogosteje še ni na trgu, dal na testiranje. Dovoljenje mu izda Agencija za zdravila. Če gre po pravilih, farmacevt nato pogodbo sklene s kliničnim centrom, ki zadrži najmanj 25 odstotkov denarja, saj se raziskava opravlja v njegovih prostorih in z njegovimi materiali. Nato klinični center pogodbo podpiše še z zdravniki raziskovalci, ki pa si med seboj razdelijo 75 odstotkov večmilijonske pogače.
Tokrat pa se je izkazalo, da je agencija izdala več kot 50 dovoljenj, klinični center pa ima le 21 pogodb. Kje je razlika? Očitno naj bi nekateri zdravniki izpustili srednji člen - klinični center - in pogodbo podpisali neposredno s sponzorjem. Tako so celoten kolač obdržal zase, državo pa izigrali.
V informacijskem uradu so jasni. Sumijo, da gre za oškodovanje državnega premoženja, zato bodo na tožilstvo podali ovadbo. Če so naši sumi upravičeni, gre najmanj za kaznivo dejanje goljufije, je pojasnila Pirc Musarjeva.
Vrtoglavi zaslužki
Pri testiranju zdravil so v igri vrtoglavi zaslužki. Po neuradnih izračunih naj bi v dveh letih zdravniki s 30 testiranji - domnevno nezakonitimi raziskavami - v svoj žep mimo kliničnega centra pospravili kakšnih 600 milijonov slovenskih tolarjev, kar pomeni dva paketa težko pričakovanih operacijskih miz.
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.