Globoko podcenjeni sodniki

Odločitev ustavnega sodišča (US), ki je zadržalo izvajanje plačne reforme v javnem sektorju, pomeni prispevek k umirjanju zadev na področju sodstva, je na današnji novinarski povedal v četrtek novoizvoljeni predsednik sodnega sveta Marjan Pogačnik.

Napoved zmanjševanja obsega sodniškega dela se zato po njegovem mnenju ne bo uresničila. Ob tem je Pogačnik poudaril, da sodni svet ni nikoli nasprotoval izvedbi plačne reforme.

Sodni svet po njegovih besedah podpira tudi cilje te reforme. Torej postavitev enotnega, preglednega in notranje uravnovešenega sistema med vsemi tremi vejami oblasti, je pojasnil Pogačnik. "Ocenili pa smo, da rešitve, ki so bile sprejete, z vidika razmerja oblasti niso ustrezne," je še dodal. Sodna veja oblasti je bila pri tej reformi "globoko podcenjena".

Glede vloženih pritožb sodnikov na plačne odločbe, ki so bile izdane na podlagi plačne reforme, se je sodni svet na četrtkovi seji odločil, da bo do končne odločitve US počakal z razreševanjem teh pritožb. Od 1. marca, ko je stopila v veljavo reforma plač v javnem sektorju, do odločitve ustavnega sodišča bodo namreč sodniki prejemali plačo po istem sistemu kot pred prvim marcem. Do seje je sicer sodni svet prejel 584 pritožb, je povedal Pogačar.

Novi predsednik sodnega sveta pa meni, da sedaj ni treba "sedeti križem rok" in le čakati na odločitev ustavnega sodišča. Vse tri veje oblasti in sodni svet morajo ta vmesni čas izkoristiti za ponoven razmislek in pogovor o tem, ali so bile pri tej reformi res izbrane najboljše rešitve, je povedal Pogačnik in dodal, da je sodni svet prepričan, da temu ni tako.

Spremembe plačne reforme so slabe

V največji opozicijski stranki LDS pa ugotavljajo, da so spremembe plačne reforme slabe in neučinkovite. Predsednik LDS Anton Rop je na novinarski konferenci še poudaril, da ne gre le za plače, ampak tudi za spremembe zakona o javnih uslužbencih. "Po več kot letu dni delovanja vlade se kažejo prvi negativni rezultati delovanja in sistemskih sprememb, ki jih je ta vlada na silo in brez diskusije spravila skozi parlamentarno proceduro," je prepričan Rop.

Glede plač je za Ropa več kot očitno, da so te spremembe neustrezne in "izjemno cenene". "Namesto, da bi vlada storila, kar so vsi od nje pričakovali, torej prispevala k večji učinkovitosti pravosodja, je vzpostavila večji nered, večje nezadovoljstvo in manjšo učinkovitost," je dejal Rop.

V LDS vidijo temeljni problem glede plačne reforme javnega sektorja po Ropovih besedah v tem, "da reforma več kot očitno ni uspela, da njeno izvajanje poteka neuspešno in da se vlada in pristojni minister glede predlaganih rešitev z nikomer ni pogovarjala, ampak jih je pripravila sama, brez upoštevanja stroke in socialnih partnerjev".

Reakcije premiera Janeza Janše in ministra Gregorja Viranta na odločitev US so po njegovem mnenju "pobalinske in neprimerne". Rop namreč meni, da je neprimerno za sedanje zaplete obsojati pravosodje in ustavno sodišče, ker je vlada tista, ki ni upoštevala njihovih pripomb.

Kritični tudi v SD in SNS

Do nastopa premiera in Viranta pa so bili kritični tudi Socialni demokrati. V zadnjem njunem nastopu sta namreč oba ponovno krivila sodstvo za nerazumevanje in da je sodstvo edino krivo za zaostanke, da sodniki nočejo imeti plačnega sistema, ki bi zagotovil stimulacijo in boljše plačilo za tiste, ki več delajo.

Ob tem v opozicijski SD menijo, da je med drugim odločitev US priložnost za vlado, da razmisli o svojih ravnanjih in spremeni svoj brezkompromisni odnos do civilne družbe in opozicije. Vodja poslanske skupine SD Miran Potrč in njegov namestnik Samo Bevk sta zato na novinarski konferenci vladi svetovala, naj zajame sapo, ustavi konje, razmisli ter začne z iskanjem skupnih rešitev, ne pa da se trmasto postavi na stališče, da ima popolnoma prav.

V najmanjši opozicijski stranki SNS pa so potezo ustavnega sodišča, ki je ob zadržanju izvajanja plačne reforme napovedalo, da bo zadevo obravnavalo prednostno, označili za diskriminatorno. S tem dejanjem naj bi namreč sodni sistem pokazal svojo dvoličnost. "Večina zadev, ki jih sprožijo "navadni" državljani, zastara, preden jih sodišča sploh uspejo obravnavati, ko pa gre za sodniške in funkcionarske plače, pa se sodišče odloči za prioritetno obravnavo," opozarjajo v SNS. V poslanski skupini SNS menijo, da bi "sodišča morala vse zadeve obravnavati s tako vnemo, kot obravnavajo interno plačno problematiko svojega ceha". S tem pa se po mnenju SNS potrjuje pravilnost pobude SNS za ukinitev trajnega sodniškega mandata.

Minister imenoval nova predsednika sodišč

Minister za pravosodje Lovro Šturm je imenoval Darinko Kogoj za predsednico Okrožnega sodišča v Novi Gorici, Darka Belaka pa za predsednika Okrajnega sodišča v Celju.

Minister za pravosodje se je strinjal s predlogom sodnega sveta, ki je Kogojevo ocenil kot sposobno in primerno za opravljanje nalog. "Tudi na pogovoru z ministrom ter s predložitvijo programa za odpravo sodnih zaostankov je Kogojeva prepričljivo pokazala na možnost odprave sodnih zaostankov," so sporočili s pravosodnega ministrstva.

Med kandidati za predsednika okrajnega sodišča v Celju pa se minister ni odločil za okrajno sodnico - svetnico Ivano Golob, ki ji je sodni svet dal prednost med štirimi kandidati. Za novega predsednika Okrajnega sodišča v Celju je izbral okrožnega sodnika Darka Belaka. "Imenovani je zelo dober pravni strokovnjak in pri svojem sodniškem delu vesten, marljiv, odločen in kritičen ter ob upoštevanju njegove visoke storilnosti uživa tudi strokovni ugled med sodniki," so sporočili z ministrstva. Belak je pripravil tudi program odprave sodnih zaostankov, dobil pa je tudi visoko oceno celjskega višjega sodišča.