'Globoko grlo' kmalu razkrito

Premier Janez Janša je izjavil, da dvomi, da bi podatke o tajnih prostorih pri Telekomu javnosti posredovale tuje službe, s katerimi Sova sodeluje: "Podatke so imeli samo nekateri člani parlamentarne nadzorne komisije in tisti v Sovi, ki so bili včasih na vodilnih položajih. Krog osumljencev ni ravno velik." Hkrati obžaluje, "da nekateri, ki imajo očitno zelo slabo vest zaradi zlorab, ki so jih povzročili v tej službi, zdaj skušajo odvračat pozornost in so pripravljeni za to diskreditirati službo in državo; samo zato, da bi svoja dejanja, ki so na meji zakonitega ali nezakonitega, prikazali v drugačni luči". Vlada bo zato dokončala urejanje razmer v Sovi in poskrbela, da se bodo "stvari v prihodnje odvijale na podlagi ustave in zakonov". Janša je sicer zavrnil tudi namige, da vlada namerava Sovo razpustiti. "Gre za špekulacije, o katerih ni bilo nikoli nobenega govora," je še dejal premier.

Obstaja sum kršitve zakona o tajnih podatkih

Komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je v današnjem pisnem sklepu opozorila na po njenem mnenju utemeljeni sum razkrivanja strogo zaupnih podatkov, o katerem bo obvestila vlado. Nadzorna komisija je na današnji za javnost zaprti seji sprejela poročilo o izvajanju nadzora v Sovi od 1. marca dalje.

Poročilo nosi oznako zaupno. Ob tem so člani komisije sprejeli več sklepov, med drugim vladi očitajo nespoštovanje parlamentarnega nadzora, je na novinarski konferenci po seji pojasnil podpredsednik komisije Dušan Kumer (SD).

V zvezi z ravnanjem zdajšnjega namestnika direktorja Slovenske obveščevalno varnostne agencije Branka Cvelbarja komisija ugotavlja, da je šlo pri distribuciji dveh pisem za utemeljeni sum kršitve zakona o tajnih podatkih in zakona o Sova.

Zadeva se nanaša na pismi ministroma za javno upravo in finance, Gregorju Virantu in Andreju Bajuku, v katerih naj bi Cvelbar lani jeseni opozoril na domnevno nenamensko porabo tajnega fonda Sove in organizacijske zadeve. Pismi naj bi bili sicer po medijskih poročilih glavni povod, da je vlada ustanovila posebno skupino za nadzor Sove.

Komisija podpira vlado

Komisija še v stari sestavi je sklepe sprejela soglasno. Kot izhaja iz pisnih sklepov, je nadzorna komisija izrazila podporo vladi pri raziskovanju vseh domnevnih nepravilnosti in slehernega najmanjšega dvoma nezakonitega ravnanja agencije Sova.

Do konkretnih aktualnih primerov (specialni fond, prisluškovanje opoziciji, ustanovitev podjetja WEBS, mobilna prisluškovalna naprava, arhivsko gradivo) se člani komisije v svojih sklepih niso opredeljevali, pričakujejo pa, da bodo državni organi v primeru odkritih nepravilnosti ukrepali po uradni dolžnosti. Enako Kumer ni želel podrobneje spregovoriti o današnjem obisku pooblaščene skupine poslancev na sedežu Sove.

Vlada naj spremeni zakonodajo

Po mnenju komisije način sprotnega obveščanja javnosti, ki ga uporablja vlada v zvezi z izsledki posebne skupine za nadzor Sova, poraja dvom v namene vlade za vzpostavitev sodobne, zakonite in učinkovite službe, ki ne bo podvržena interesom vsakokratne aktualne politike. Očitano nespoštovanje parlamentarnega nadzora pa se komisiji kaže v tem, da je vlada še ni seznanila o svojih ugotovitvah o nadzoru v Sovi.

Parlamentarci vlado pozivajo k spremembam zakonodaje, s katerimi bi natančno določili odnose med vlado, komisijo in parlamentarnimi nadzorniki, ter k takšnemu načinu imenovanja direktorja agencije, s katerim bi zagotovili, da to službo vodi strokovno močna in politično odgovorna osebnost.

Komisija pričakuje, da bo vlada poleg finančnega stanja z vzpostavitvijo učinkovitega, tudi parlamentarnega, nadzora nad poslovanjem specialnega fonda in porabljenimi sredstvi, uredila tudi notranje razmere v agenciji.

"Jasna pravila in stalna kontrola porabljenih sredstev bodo preprečevali črne fonde in morebitne zlorabe teh služb," je še zapisano v sklepih komisije. Pričakovanja so tudi glede objektivne uresničitve sklepa o zmanjšanju zaposlenih ter vzpostavitve mehanizmov za preprečitev morebitnih zlorab posameznikov v agenciji.

Kumer obžaluje, da direktor Sove Matjaž Šinkovec ukrepe, povezane z uhajanjem informacij, ni sprejel že prej, že novembra lani. Upa pa, da bo vlada čim prej končala s pregledom za nazaj in se lotila strategija uresničevanja programa, ki jim ga je direktor Sove marca letos predstavil v parlamentu. "Na potezi je predsednik vlade, da oceni, ali je sedanje stanje še dovolj ugodno, da lahko sedanji direktor Sove opravlja svoje delo," je še dodal Kumer.

Kumer: Blamaža za Slovenijo

Kakšne posledice bo imelo razkritje tajne lokacije, bomo videli, nedvomno pa gre za blamažo Slovenije, je pred obiskom Sove dejal Kumer in ob tem dodal, da se "s partnerji tako ne ravna". Po njegovem mnenju je razkritje tajne lokacije "mnogo bolj črna zadeva, kot je črni fond, o katerem je vlada naredila velike zgodbe".

Moge: Vodstvo Sove bi moralo odstopiti

Kot je znano, je nadzorna komisija državnega zbora zaradi posebnega denarnega sklada in zadnjih razkritij, ki bi lahko škodovala sodelovanju Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) s tujimi partnerskimi tajnimi službami, danes vnovič obiskala sedež Sove.

Po končanem obisku so se poslanci dogovorili, da o obisku ne bodo dajali izjav. Rudolf Moge (LDS) pa je ocenil, da bi moralo zaradi razmer na Sovi odstopiti vodstvo agencije, saj se je prepozno odzvalo. Ukrepati bi moralo že ob razkritju tajne lokacije na Malem trgu, fondov in podjetja. "Če bi začeli pravočasno, mogoče te škode ne bi bilo," je še dejal poslanec, ki meni, da bi moralo za razmere odgovarjati sedanje vodstvo agencije.

"V vsaki razviti demokraciji se ob pojavih, kot so se zgodili pri nas, zgodi dvoje: ali da šef takšne službe zaradi objektivne in subjektivne odgovornosti odstopi, če pa tega ne stori, pa je zagotovo premier, ki ga imenuje, dolžan, da ga razreši s tega položaja," je prepričan Moge.

Več kot očitno je, da je vlada s svojo delovno skupino in svojo dejavnostjo obveščanja javnosti zagrešila situacijo, v kateri se zdaj nahaja obveščevalno varnostna agencija, meni Moge. S takšnim ravnanjem ne le, da gre za blamažo, ampak je to tudi izredno hud poseg, ki ima lahko za posledico tudi vprašanje stabilnosti mreže agentov doma in po svetu. Po mnenju Mogeta je v situacijo, ki je izredno škodljiva za nacionalno varnost, privedla vlada z razkritjem prve tajne lokacije na Malem trgu ter podatkov o Sovinem specialnem fondu.

Petek: Gre za maščevanje

Razkritje še ene tajne lokacije Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) v Ljubljani je maščevanje za razkritje nelegalnega črnega fonda agencije, je ocenil poslanec največje vladne stranke SDS Miro Petek. Član komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb današnjega obiska na Sovi ni želel podrobneje komentirati. Sporočil je le, da so se seznanili z dogajanji v Sovi v zadnjih dneh.

"Razkritje druge tajne lokacije je s stališča nacionalne varnosti in nacionalnega interesa škandalozno početje, vzroke za to razkritje pa lahko iščemo v užaljenih veličinah znotraj Sove, ki so izgubile privilegije, v bivših delavcih Sove ali v kakšnem političnem motivu," je v pisni izjavi poudaril Petek.

Očitno je, da so tisti, ki so izgubili prevlado v Sovi, pripravljeni agencijo povsem sesuti in s tem škodovati tej državi, njenemu ugledu in varnosti, je prepričan poslanec koalicijske SDS.

"Razkritje te lokacije je maščevanje za razkritje nelegalnega črnega fonda znotraj Sove, z razkritjem so hoteli opravičevati ta črni in nelegalni fond ter vse protipravno početje, ki ga je vladna skupina razkrivala v zadnjih tednih," meni poslanec.

"Ljudem, ki se jim toži po starih časih in govorijo, da je bilo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v Sloveniji boljše kot je danes, tem ljudem se očitno toži tudi po metodah obveščevalne službe, ki so veljale v tistih časih. To je politične policije ene same takratne partije," je sklenil poslanec slovenskih demokratov Petek.